Vodenje

Z mentorstvom do zdravih delovnih okolij in blagostanja zaposlenih

Čas branja 12 min

Koristi mentorstva v delovnih okoljih so številne in nesporne. Najpogosteje ga povezujemo z osebno in profesionalno rastjo, saj je ena najboljših metod prenosa vseh vrst znanj, opolnomočenja zaposlenih in razvoja voditeljskih veščin. Manj poznan pa je pozitiven vpliv mentorstva na duševno zdravje zaposlenih in njihovo celovito blagostanje s tem, ko ustvarja okolje, v katerem lahko posamezniki ohranijo svojo avtentičnost, iskreno govorijo o svojih osebnih in profesionalnih izzivih, in pri tem računajo na razumevanje in podporo.

Pandemija in globalna situacija sta v zadnjih nekaj letih pospešili trend dela na daljavo in različnih hibridnih oblik. Te so, po dostopnih raziskavah, stalnica pri kar 74 % zaposlovalcev. Sočasno so se spremenila tudi pričakovanja zaposlenih do delodajalcev. Ti zahtevajo več avtonomije in fleksibilnosti. Želijo, da se njihov prispevek meri na osnovi ustvarjenih rezultatov in ne časa, ki ga preživijo na delu. Tako spremenjeni krajini se mora prilagajati tudi način vodenja. Voditeljem sta pri tem lahko v veliko pomoč mentorska miselnost in mentorski pristopi. Enako pomembno je uvajanje mentorske kulture in mentorskih programov v delovna okolja. Zaposleni, ki imajo dostop do mentorstva in mentorjev, se namreč počutijo bolj varni in so posledično bolj zadovoljni, zavzeti in učinkoviti.

Vloga mentorstva v pogojih dela na daljavo in hibridnih oblik dela ter vpeljevanja različnih sprememb v organizacijah

Porast dela na daljavo in hibridnih oblik dela je pomenil in še vedno pomeni precejšen izziv, predvsem z vidika ohranjanja motivacije in zavzetosti zaposlenih. Po navedbah globalne analitske in svetovalne družbe Gallup se je v spremenjenih okoliščinah samo 30 odstotkov zaposlenih počutilo zares vključene, vsak tretji zaposleni pa se ni počutil varnega z vidika ohranitve delovnega mesta.1 Poleg občutka odrezanosti od sodelavcev in informacij, oteženega sodelovanja, vzdrževanja odnosov in motenj v delovnih procesih, so se v organizacijah soočili tudi z izzivi zagotavljanja učinkovitega učenja in razvoja zaposlenih.

Mentorstvo in dobro počutje zaposlenih hodita z roko v roki in koristita njihovemu osebnemu in profesionalnemu razvoju.

Novonastalim razmeram se je zelo hitro prilagodilo mentorstvo, z vpeljavo novih oblik in preselitvijo mentorskih procesov v virtualno okolje. S pomočjo mentorstva na daljavo smo tudi v novih pogojih lahko ohranjali čustveno in relacijsko bližino in s tem gradili in utrjevali medsebojne odnose.2 Mentorstvo se je izkazalo za tisto, ki tudi v pogojih dela na daljavo in hibridnih oblik dela zagotavlja, da se zaposleni počutijo povezani in podprti.

Voditelji, usmerjeni v prihodnost, ki podpirajo nenehen razvoj in inovacije, v mentorstvu vidijo most med željami in pričakovanji posameznikov in potrebami organizacije.

Vse spremembe, prehodi in transformacije v organizacijah, bodisi da gre za spremembo lastnika, vodstva, poslovnega modela, procesov, načina dela ipd., vplivajo na medsebojne odnose. Pogosto jih je treba vzpostavljati na novo. Mentorstvo je pri tem v veliko pomoč. Mentorji so tisti, ki zaposlene usmerjajo, podpirajo in vodijo skozi spremembe. Ki poskrbijo, da v njih ne vidijo grožnje, temveč priložnosti, zaradi česar jih sprejemajo in aktivno sodelujejo pri njihovi implementaciji. Ob tem mentorstvo pomaga ohranjati povezanost med zaposlenimi na vseh ravneh.

Mentorstvo kot podpora pri virtualnem vodenju

Osnovna naloga vodij je ustvarjanje delovnega okolja, v katerem si bodo zaposleni delili znanje in izkušnje, se počutili varno in udobno ter ostajali zavezani skupnim ciljem organizacije. V pogojih dela na daljavo in hibridnih oblik dela so vodje, poleg mentorjev, najmočnejša vez med zaposlenimi in organizacijo. Zaupati morajo v sposobnosti sodelavcev in se osredotočiti na postavitev jasnih pričakovanj in ciljev in vzpostavljanje in negovanje kulture odgovornosti. S stalno in jasno komunikacijo, povratnimi informacijami in prepoznavanjem prispevka pomagajo zaposlenim, da se zavedajo svoje vrednosti, talentov in sposobnosti, da ostajajo zavzeti in se nenehno razvijajo.

Virtualno vodenje sloni na komunikaciji, zaupanju, odgovornosti in transparentnosti.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije