Vodenje

Z zavedajočimi se posamezniki do opolnomočenih skupin

Čas branja 9 min

Kako naprej razvijati ozaveščene posameznike, ki so razvojno miselno naravnani, odprti na različnih dimenzijah in voljni sodelovanja, vseživljenjskega učenja, razmišljanja izven okvirjev, spoštovanja različnosti? S povezovanjem v opolnomočene skupine.

Skupine se odzivajo hitreje in uspešneje kot posamezniki. V njih se krepijo sinergijski učinki, zaradi česar je dodana vrednost skupine večja od seštevka prispevkov posameznikov. Skupina za posameznike naredi veliko več, kot bi naredili sami zase. Nudi jim varnost in podporo, da lahko razvijajo svoje potenciale, rastejo hitreje in prispevajo k boljšim skupnim rezultatom.

Najmočnejše lepilo v skupinah je skupen cilj, ki povezuje posameznike z različnimi interesi, z namenom medsebojnega sodelovanja. Cilj mora biti dovolj privlačen, da so se posamezniki zaradi njega pripravljeni odpovedati tistim individualnim ciljem, ki bi lahko bili v nasprotju s skupinskim ciljem. Ko imajo posamezniki skupen cilj, ki ga lahko dosežejo samo z zavestnim medsebojnim sodelovanjem, govorimo o opolnomočeni skupini.

Razlogi za povezovanje v skupine

Ljudje so se od nekdaj združevali v skupine zaradi uresničevanja določenih ciljev ali zadovoljevanja različnih potreb, ki bi jih sicer težje ali pa sploh ne mogli zadovoljiti. Glede na to, da imamo kot posamezniki različne interese, smo sočasno člani več različnih skupin, formalnih ali/in neformalnih.

Osnovni merili za vključevanje v skupine in njihov izbor sta poznavanje lastnih potreb in pripravljenost na sodelovanje. Pri tem so posebej pomembne relacijske potrebe, torej kaj iščemo v odnosih z drugimi ljudmi? Dr. Richard Erskine, utemeljitelj integrativno-relacijske psihoterapije, navaja osem osnovnih relacijskih potreb1:

  1. Potreba po varnosti, ki jo lahko uresničimo v odnosu, v katerem smo lahko taki, kot smo. Sprejete in posledično varne se počutimo, kadar lahko pokažemo vse svoje različne obraze in tudi nerazumna čustvena nihanja brez strahu, da bomo izgubili naklonjenost nam pomembnih ljudi.
  2. Potreba po spoštovanju. Razumevanje in pravica, da lahko počnemo stvari po svoje, da se nam ni treba vsakodnevno boriti ali spreminjati ravnanja, temveč se počutimo spoštovane kljub različnosti.
  3. Potreba po občutku, da bo nekdo poskrbel za nas, da imamo v življenju nekoga, na katerega se lahko zanesemo, ko se znajdemo v težavah. Občutek, da nismo vedno sami za vse ter da ne nosimo sami vsega bremena v življenju.
  4. Potreba po občutku, da smo razumljeni. V določenih okoliščinah se spontano povezujemo z ljudmi, ki doživljajo ali pa so doživeli podobne preizkuse in izzive kot mi. Gre za potrebo po občutku vzajemnosti, da smo ob nekom, ki ‘ve’ kako je biti na našem mestu. Ki lahko razume, kaj doživljamo, ker deli z nami podoben pogled na stvari ali ima podobne izkušnje.
  5. Potreba po izražanju sebe, po samodefiniciji. Pomeni, da lahko izrazimo svojo edinstvenost in da drugi priznavajo ter spoštujejo našo enkratnost. Tako kot potrebujemo občutek, da smo si z drugimi v nekaterih situacijah podobni, hkrati potrebujemo občutek, da se od njih lahko razlikujemo. Naša potreba po izražanju sebe je zadovoljena, kadar lahko izrazimo svoje poglede, drugi pa jim z zanimanjem prisluhnejo in jih podpirajo.
  6. Potreba po vplivu na druge. Občutek, da smo dovolj pomembni, zanimivi, upoštevanja vredni, da pustimo pečat v življenju nekoga drugega.
  7. Potreba po pobudi s strani druge osebe. Če moramo v odnosu vedno za vse poskrbeti sami, vedno prevzeti pobudo in narediti prvi korak, bomo na neki točki razočarani.
  8. Potreba po izražanju ljubezni, ki jo lahko zadovoljujemo z izkazovanjem tihe hvaležnosti, naklonjenosti, ali ko naredimo nekaj lepega za drugega. Pomemben nam je občutek, da so naše pozornosti opažene in sprejete, da prejemnik prepozna, in ceni naš osnovni namen.

V skupinah s pozitivno skupinsko dinamiko posamezniki hitreje razvijajo svoje potenciale in odnosne kompetence, zaradi česar so kreativnejši, kot če ustvarjajo samostojno.

Oblikovanje skupin v organizacijah

V organizacijah se oblikujejo tako formalne kot neformalne skupine. Formalne skupine so običajno oblikovane na pobudo vodstva zaradi doseganja konkretnih ciljev (odbori, delovne skupine, projektne skupine, mentorske skupine, coaching skupine ipd.) Neformalne skupine se oblikujejo spontano, na osnovi podobnega razmišljanja, interesov, vrednot, življenjskega stila. Njihov namen je predvsem zadovoljevanje psiholoških in socialnih potreb posameznikov.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije