Naroči se
 person
Naroči se
Prakse

Osvežitev v vodenju

Čas branja 8 min

V tekmi z elektronskimi stroji in umetno inteligenco je pomembno okrepiti svoj značaj in ga psihofizično pripraviti na optimalno pretočnost zaznavanja dražljajev in informacij za učinkovito uporabo. V prihodnje se bo avtomatizacija povečevala na vseh področjih, vendar so določeni elementi, ki se nikoli ne bodo mogli avtomatizirati, za nas zanimivi. Ohranjanje in razvoj človeškega potenciala so ključni. Za izboljšanje HR elementov potrebujemo globinska, komparativna in interdisciplinarna vedenja. Vprašanje je torej, kakšne vrste inovativno kreativnost iščemo, kakšen skupinsko-razvojni impulz in kakšno duhovito oziroma zabavno popestritev pri delu in ob njem.  

V podjetju poskušam doseči »Life Work Balance« pri zaposlenih. Želim si, da smo vsi skupaj na delovnem mestu zadovoljni in srečni. Od česa je to odvisno? Mogoče od jasno izraženih pričakovanj podjetja do zaposlenih ali morda od njihove osebne motivacije kdo bi vedel?

Sem vodja, seveda. Razmišljam, tehtam, vodim, rešujem talentirane, a še vedno brez izkušenj ali pa tudi »na pol mrtve«. Vedno rešujem probleme, takšne ali drugačne, da, česa vse ne! Počnem vse mogoče: se pogovarjam, motiviram, umirjam, odločam, se odzivam, predvidevam, vznemirjam in načrtujem, to je moj vsakdan. Vse to me udari naenkrat, ko prestopim prag svoje pisarne, kot da sem prišel v poslovni cirkus, ne pa v resno podjetje z več tisoč zaposlenimi.

Menedžer

Seveda, od vodje se pričakuje, da na široko spodbuja sodelavce in tim, ampak zavedam se svoje superiornosti in vsako jutro stopim na sceno, vskočim kot Superman »Ta-daaa! Tukaj sem!« Saj se morate zgledovati po nekom ... Vedno žal ni tako. Včasih so dnevi takšni, da res ni več dostojno za človeško bitje. Če niti moja tajnica ne zdrži več in če je pri njej tako hudo, potem je, brez dvoma, nekaj zelo narobe. 

Obstaja konflikt, dvom, ali sem sploh sposoben v danem času rešiti vse zadane naloge. Psihična stiska in zunanji pritisk vedno bolj postajata notranja ovira in mi kradeta tudi spanec. Razmišljam: naloge so izzivi za osebnostno rast, bolečina te samo opozarja ... Pa vendar, v danih okoliščinah, ko imam dovolj časa, najprej naredim diagnostiko nastalega položaja, in ko vem, kaj je zares težava in kaj je treba rešiti, takrat ... jih je milijon. Na primer roki, roki se ne spoštujejo. Do jutri bi moralo biti nekaj narejeno in se to ne zgodi! Kaj zdaj?


Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije
Prakse

Za osvežitev v vodenju

Čas branja 8 min

V tekmi z elektronskimi stroji in umetno inteligenco je pomembno okrepiti svoj značaj in ga psihofizično pripraviti na optimalno pretočnost zaznavanja dražljajev in informacij za učinkovito uporabo. V prihodnje se bo avtomatizacija povečevala na vseh področjih, vendar so določeni elementi, ki se nikoli ne bodo mogli avtomatizirati, za nas zanimivi.

Ohranjanje in razvoj človeškega potenciala so ključni. Za izboljšanje HR elementov potrebujemo globinska, komparativna in interdisciplinarna vedenja. Vprašanje je torej, kakšne vrste inovativno kreativnost iščemo, kakšen skupinsko-razvojni impulz in kakšno duhovito oziroma zabavno popestritev pri delu in ob njem. V podjetju poskušam doseči »Life Work Balance« pri zaposlenih. Želim si, da smo vsi skupaj na delovnem mestu zadovoljni in srečni. Od česa je to odvisno? Mogoče od jasno izraženih pričakovanj podjetja do zaposlenih ali morda od njihove osebne motivacije kdo bi vedel?

Sem vodja, seveda. Razmišljam, tehtam, vodim, rešujem talentirane, a še vedno brez izkušenj ali pa tudi »na pol mrtve«. Vedno rešujem probleme, takšne ali drugačne, da, česa vse ne! Počnem vse mogoče: se pogovarjam, motiviram, umirjam, odločam, se odzivam, predvidevam, vznemirjam in načrtujem, to je moj vsakdan. Vse to me udari naenkrat, ko prestopim prag svoje pisarne, kot da sem prišel v poslovni cirkus, ne pa v resno podjetje z več tisoč zaposlenimi.

Menedžer

Seveda, od vodje se pričakuje, da na široko spodbuja sodelavce in tim, ampak zavedam se svoje superiornosti in vsako jutro stopim na sceno, vskočim kot Superman »Ta-daaa! Tukaj sem!« Saj se morate zgledovati po nekom … Vedno žal ni tako. Včasih so dnevi takšni, da res ni več dostojno za človeško bitje. Če niti moja tajnica ne zdrži več in če je pri njej tako hudo, potem je, brez dvoma, nekaj zelo narobe.

Obstaja konflikt, dvom, ali sem sploh sposoben v danem času rešiti vse zadane naloge. Psihična stiska in zunanji pritisk vedno bolj postajata notranja ovira in mi kradeta tudi spanec. Razmišljam: naloge so izzivi za osebnostno rast, bolečina te samo opozarja … Pa vendar, v danih okoliščinah, ko imam dovolj časa, najprej naredim diagnostiko nastalega položaja, in ko vem, kaj je zares težava in kaj je treba rešiti, takrat … jih je milijon. Na primer roki, roki se ne spoštujejo. Do jutri bi moralo biti nekaj narejeno in se to ne zgodi! Kaj zdaj?

Praksa

Zaposleni se primerjajo z drugimi sodelavci, »ta in ta ima večjo plačo, jaz pa tako garam in imam manj!« Ali sodelavec, ki sem ga osebno zaposlil na dobro delovno mesto, se upira nalogi, ki sem mu jo kot šef naložil. Začne pogovor in se hoče pogajati o nalogi, na neprimeren način, kot da smo na tržnici! Na sejah, kot tudi osebno, govorim o zasnovi upravljanja s časom, o pomembnosti prioritet. Težava je, da si ljudje preprosto ne znajo določiti prioritet, namenoma ne sodelujejo z drugimi, kaj šele z drugimi timi. Naj ponazorim: prejšnji konec tedna je pri igranju košarke nastal zaplet. Janez ni želel biti v trojki, ki mu jo je določil žreb. Položaja, ki je nastal, ni mogel sprejeti. Podobno težavo smo imeli v timskem delu, pri realizaciji zadnjega projekta. Kako prepričati ljudi, da bi sodelovali? Nočejo sodelovati, vse želijo narediti sami!

Kako?


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije