Zakaj je HR funkcija povsod in kako povezuje?
Čas branja 3 minVčasih so rešitve za neskladja, hitrejši razvoj, večjo zavzetost zaposlenih ali pa večjo empatijo vodstva lahko zelo preproste. Vendar pa so preproste običajno, če jih gledamo izolirano in ločimo od drugega. Hkrati so to rešitve, ki so začasne in odprejo možnost napredka tam, kjer jih takrat potrebujemo.
Včasih iščemo več rešitev hkrati. To je videti praktično tako, da imamo na mizi mape, vsako za svoje področje (ali na zaslonu računalnika, kakor je lažje za predstavo). Prej ali slej sedimo skupaj z drugimi sodelavci – najsi gre za kolegij ožjega vodstva ali kolegij mladega start-upa. Če ne sedimo in razpravljamo ob pravem času, bomo prisiljeni pozneje, le da bo situacija bolj akutna in kompleksna ter težje rešljiva. Približno tako, kot če zase skrbimo preventivno ali kurativno.
O čem pravzaprav govorimo? O kateri koli situaciji v podjetju ali organizaciji. O vsakdanjih in malo manj vsakdanjih situacijah. V finančnem oddelku, marketingu, oddelku za odnose z javnostmi, HR oddelku ali upravi. Zgoraj zapisano velja za kadar koli in kjer koli. Ker je postal razvoj hitrejši in je sprememb, inovacij, kompleksnosti kulturnega, političnega in ekonomskega okolja vedno več, je tudi tovrstnih situacij vedno več. Postale so del našega vsakdana, tako v delovnem kot tudi zasebnem okolju.
Te situacije od nekje izvirajo. Deloma jih povzročamo (ustvarjamo) sami, deloma okolje. Zato, da lahko obvladujemo, še več, da uspešno vodimo in razvijamo ljudi, podjetje, finance, potrebujemo veliko veščin, znanja in različnih oblik inteligence – od socialne, čustvene in še katere druge. Ker besedilo ni namenjeno temu, da razčleni, kaj vse moramo biti in znati, da lahko vodimo ljudi, podjetje, želim opozoriti na dve ključni zadevi.
Prva je »get the big picture«. Videti celo sliko. Danes organizacija ne more biti več samozadostna, prav tako ne njeni ljudje. Okolje in politično ekonomske razmere tega ne dopuščajo. Da bi razumeli, zakaj smo, kjer smo, moramo razumeti, kaj se dogaja okoli nas. V širokem smislu, ne samo v Sloveniji. Ko to razumemo, pridemo do druge ključne zadeve, to je razumeti mikro okolje in ga znati razvijati in prilagajati. Da lahko kaj takšnega naredimo dovolj zavzeto – kajti le zavzeto je lahko kreativno in učinkovito do mere kot bi radi, hitro – da nas ne prehitijo drugi, inovativno – da smo dovolj drugačni, novi in zanimivi, prodajno uspešno in lepo zapakirano (če je to potrebno), moramo sodelovati in se povezovati. Vsi.
Pri tem ima HR osrednjo vlogo povezovalca. O tem pišemo v tej številki revije; kje vse je HR funkcija pomembna? Povsod. Pišemo o tem, kako naj povezuje vodja, koliko psihologa moramo biti, kako v celo zgodbo, tudi tam, kjer govorimo o tako imenovanih »mehkih faktorjih«, vključiti finance, koliko več pravnih in etičnih dilem imamo ter kako moramo danes misliti in delovati bolj kreativno. Zato v intervjuju dr. Anja Svetina Nabergoj govori o novem načinu premikanja mej o tem, kaj je mogoče in tudi zato je umetnost z izkustvenim učenjem del izobraževalnega programa boljših poslovnih šol pri nas in v svetu, ki vidijo dlje od strategije. Zato dr. Nadya Zhexembayeva govori o nujnosti reinventiranja, krožnem gospodarstvu in krajšem življenjskem ciklu produktov. Tudi zato je zanimivo brati, kako orhideje, ki jih kupujejo v enajstih državah, rastejo sredi Prekmurja v podjetju, ki ima minimalni ogljični odtis in zaposlene, ki so mu zvesti od prvega dne nastanka. V ospredju vsega tega smo ljudje. Tudi zato HR funkcija povezuje in se prepleta z vsemi drugimi.
Saša Mrak
odgovorna urednica
