HRM

Zakaj je samo eden od sedmih sodelavcev v resnici zavzet?

Čas branja 7 min

»Desetletje človeka«, »moč ljudi«, »glas človeka« … Takšne oznake lahko pogosto zasledimo v zadnjem obdobju kot dobrodošlo uravnoteženje klasičnih zahtev kapitalizma po maksimiranju dobička za lastnike, po postavljanju vedno višjih kvantitativnih ciljev, tekmovanju in doseganju rasti. Vedno pogosteje se kadroviki in komunikatorji, pa tudi managerji sprašujejo: kako dosegati pričakovanja rasti s hkratnim posluhom za sodelavce. V filmski terminologiji bi lahko govorili o prebujanju sile človeka.

Izredno pomembno je, na kakšen način in za kakšno ceno podjetje dosega poslovno uspešnost. Lestvice najbolj zaželenih delodajalcev, družbeno odgovornih podjetij, najbolj uglednih podjetij so se že davno prebile med zanimive poslovne novice. Zdi se, da v vojni za talente vse bolj pridobivajo slednji. Razmerje moči se preveša s strani delodajalca na delojemalce.

Kultura in zavzetost med vodilnimi trendi

Deloitte v svoji vsakoletni študiji »Global Human Capital Trends 2015« odgovarja na vprašanje, kaj pomeni vodenje v svetu dela. Na podlagi raziskave med HR direktorji ugotavlja ključne trende na področju talentov. Prvič v zgodovini te študije sta kultura in zavzetost sodelavcev (angl. culture & engagement) zavzela prvo mesto, sledi pa jima vodenje (angl. leadership). Torej dva oz. trije dejavniki, ki so resnično tesno povezani med seboj. Pravzaprav jih je težko ločiti. Kako bi odgovorili na vprašanje: kje se neha kultura in kje se začne vključevanje sodelavcev? Ali pa: kje se konča vključevanje sodelavcev in kje se začne vodenje?

Še ena ugotovitev te raziskave vznemirja: oba prvouvrščena trenda izkazujeta med vsemi trendi največji razkorak med pomembnostjo in pripravljenostjo za upravljanje posameznega dejavnika. To pomeni, da se moramo še precej naučiti, kaj v resnici kultura in zavzetost pomenita in kako ju lahko upravljamo v korist zaposlenih in v korist podjetja. Na omenjeni lestvici trendov na področju talentov sledijo od tretjega mesta dalje: učenje in razvoj (3.), reinoviranje HR (4.), sposobnosti zaposlenih (5.), upravljanje uspešnosti (6.), HR in analitika (7.), poenostavljanje dela (8.), naprave kot talenti (9.) in podatki o zaposlenih (10.).

Zavzetost in uspešnost z roko v roki

Ta preboj »mehkih« elementov se ne dogaja po naključju. Zagotovo na prebujanje zavedanja o pomembnosti človeških dejavnikov za uspešnost posla močno vplivajo raziskave, ki managementu jasno dokazujejo povezavo med mehkimi dejavniki in poslovno uspešnostjo. Eno med njimi – »State of the global workplace report« vsako leto izvaja ameriški inštitut Gallup. Ta raziskava prinaša slabo in dobro novico. Slaba novica: samo eden od sedmih sodelavcev na svetu je v resnici zavzet (angl. engaged). Dobra novica: zavzetost sodelavcev je pozitivno povezana s poslovno uspešnostjo.

Dobro novico Gallup podpre s konkretnimi izračuni: organizacije z najvišjo zavzetostjo sodelavcev dosegajo za 16 % višjo dobičkonosnost, za 18 % višjo produktivnost, za 12 % višje zadovoljstvo strank, pa za 60 % manj izpada kakovosti, za 25 % do 49 % nižjo fluktuacijo v primerjavi z organizacijami, ki dosegajo najnižjo zavzetost. Pa to še ni vse: najvišje uvrščena podjetja na Gallupovi lestvici dosegajo kar 63 % zavzetih sodelavcev. Pomislite, kakšen rezultat bi v Gallupovi raziskavi dosegla vaša organizacija. Ni torej čudno, da strokovnjaki z Gallupovega inštituta osveščajo managerje celega sveta, da je za zmago na trgu najprej potrebno zmagati znotraj organizacije.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije