Psihologija

Zakaj je vodje treba psihološko opolnomočiti?

Čas branja 10 min

Vodje se pri delu z zaposlenimi soočajo z različnimi izzivi. Zaradi vse večjih psiholoških obremenitev tudi vodje, tako kot zaposleni, potrebujejo ustrezno psihološko podporo. Le opolnomočeni vodje lahko učinkovito prispevajo k pozitivni delovni kulturi.

V zadnjem desetletju je skrb za duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih pridobila na pomenu tako na strani delodajalcev kot tudi zaposlenih, pandemija covida-19 pa je to zavedanje še okrepila. Izsledki globalne Microsoftove raziskave, ki je bila izvedena na začetku letošnjega leta, na vzorcu 31.102 zaposlenih posameznikov iz 31 držav, kažejo, da je za 53 % zaposlenih bolj verjetno, da bodo zdravju in dobremu počutju dali prednost pred delom v primerjavi s časom pred pandemijo. Duševno zdravje zaposlenih je predstavljalo tudi najpogostejši razlog za zamenjavo službe.1

Po drugi strani pa tudi podjetja sama vse več pozornosti namenjajo dobremu počutju zaposlenih, saj si želijo ohraniti ključne kadre. Zaradi demografskih gibanj bo namreč v prihodnje na voljo manj delovne sile.2 Poleg tega smo v aprilu 2022 v Sloveniji beležili rekordno nizko brezposelnost, ki naj bi bila celo najnižja po letu 1990, povpraševanje po delavcih pa se je v letošnjih prvih štirih mesecih glede na enako obdobje v letu 2021 povečalo kar za 40,1 %.3

Podjetja se tega vedno bolj zavedajo in pripravljajo strategije za zadrževanje ključnih kadrov ter hkrati vlagajo v zdravje zaposlenih, da bodo ti lahko dolgo delovno aktivni.

Vodje se pri delu soočajo z različnimi izzivi

Dr. Eva Boštjančič zelo slikovito oriše položaj vodje, ko ga primerja s samotnim alpinistom, ki se na poti proti vrhu sooča z vedno bolj strmimi potmi, vse večjo nevarnostjo ter z ogromno odgovornostjo.4 Velik izziv vodij je gotovo ta, da so zaradi svojega t.i. »sendvič položaja« med zaposlenimi in najvišjim vodstvom vsakodnevno soočeni z različnimi pritiski z obeh strani, ki so se zaradi pandemije covida-19, sprememb na trgu dela ter zahtev po doseganju rezultatov še okrepili.

Podatki namreč kažejo, da imajo zaposleni zaradi posledic pandemije covida-19 vse več težav v duševnem zdravju. Pri zaposlenih v gospodarstvu so bili od vseh skupin zaposlenih najbolj izraženi depresivni simptomi.5 Posamezniki, ki so preboleli covid-19 pa naj bi celo trikrat pogosteje poročali o doživljanju tesnobe, depresije ali obeh duševnih motenj v primerjavi s posamezniki, ki covida-19 niso preboleli.6 Poleg tega se nakazuje, da naj bi bila pandemija edinstven travmatični stresor, saj je bila ugotovljena pomembna povezava med travmatičnim stresom, ki ga povzroča covid-19 in simptomi posttravmatske stresne motnje (PTSM).7 Sicer je porast težav v duševnem zdravju značilna za vse razvite države, kar je posledica hitrega načina življenja, velikih pričakovanj do posameznika, nezdravega življenjskega sloga, naraščajočih neenakosti, prikrajšanosti in osamljenosti starejših.8

Vodje tako ostajajo sami s čustvenim in operativnim bremenom, kako posamezniku s težavami v duševnem zdravju učinkovito pomagati, da bo zmožen kakovostno opraviti svoje delovne naloge. Več kot polovica vodij (54 %) namreč meni, da vodstvo v njihovem podjetju ni v stiku s pričakovanji zaposlenih, skoraj tri četrtine (74 %) pa jih pravi, da nimajo potrebnega vpliva ali sredstev za uvajanje sprememb v imenu svoje ekipe.1


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije