Zakaj je zaupanje v jedru vsakega odličnega vodenja?
Čas branja 15 minZaupanje ima veliko vlogo v interakcijah zaposlenih, ki tvorijo skupine in sodelovanje. Za razvoj zaupanja znotraj organizacije je nujno razumevanje, kako zaposleni zaupanje doživljajo ter kako to nastaja in vpliva na vedenje in pričakovanja. Med raziskovalci velja meddisciplinarno ustrezna definicija zaupanja: »psihološko stanje, ki vključuje namen, sprejeti ranljivost na podlagi pozitivnih pričakovanj o namenih in vedenja drugega«.1
Doživljanje zaupanja posameznikov v teoretičnem okvirju, v psihološkem smislu zajema vrednote, odnos in čustva ter razpoloženje. Raziskovalci se strinjajo, da je zaupanje prepričanje med udeleženci socialne interakcije, ki temelji na izmenjavi, in verjetje, da nas soudeleženec ne bo prizadel ali nas izpostavil tveganju njegovih dejanj. Tisti, ki zaupa, je pripravljen biti ranljiv proti tistemu, ki mu zaupa in nad katerim nima nadzora. Zaupanje torej vodi v določena pričakovana vedenja med udeleženci z namenom upravljanja tveganj in negotovosti danih situacij tako, da oblikujejo oblike sodelovanja. Zaupanje je psihološki konstrukt, izkušnja, ki temelji na vrednotah, odnosu in čustvih ter razpoloženjih.2
