Zakaj se z zaposlenim ne razumeta?
Čas branja 6 minAli se da izogniti nerazumevanju navodil, nesoglasjem, neenakim pričakovanjem in konfliktom? Če bi na vprašanje odgovorili le s pritrdilnim odgovorom, bi bili kar precej optimistični. Čeprav bi v vseh organizacijah, pa tudi v zasebnem življenju, bili veseli takšnih izidov, ni univerzalnega zdravila za ta trenja. Lahko pa zmanjšamo možnosti za pojav teh, in sicer najprej z dodatnim poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na komunikacijo, nato pa še z zavestnim trudom te izboljšati.
Ne moremo zanikati pomembnosti pravilne komunikacije na delovnem mestu, kjer se srečajo in sodelujejo ljudje iz različnih socialnih in kariernih okolij. Učinkovita komunikacija na delovnem mestu ima širok nabor pozitivnih učinkov. Nekateri od številnih so, povišana produktivnost, višja raven zaupanja in zavzetosti, boljši medosebni odnosi in boljše sprejemanje sprememb. Dobra komunikacija pa mora biti značilna za vse ravni v podjetju ali organizaciji.
Komunikacijo lahko prekinejo oziroma ovirajo številne ovire, ki jih delimo na okoljske in osebne. Obojne ovire lahko blokirajo, filtrirajo, ali izkrivijo sporočilo pri kodiranju, oddajanju in sprejemanju. Okoljske ovire so lastnosti organizacije ter vključujejo tekmovanje za pozornost, pomanjkanje časa, statusni simbol in posebno terminologijo. Druge, osebne ovire, pa izvirajo iz posameznikove narave in njegovega sodelovanja z zunanjim svetom. Osnovo zanje predstavljajo ekonomska ozadja, pretekle izkušnje in oblika kodiranja sporočil. Te lahko zmanjšamo z zavestnim trudom tako pošiljatelja kot prejemnika sporočila z medsebojnim razumevanjem vrednot in prepričanj. Pomembno oviro predstavljajo tudi sposobnosti in osebnostne lastnosti posameznikov. Eden izmed učinkovitih načinov izboljšanja komunikacije je empatija, učinkovit komunikator pa mora tudi razumeti način učenja sogovornika oziroma kakšne so njegove sposobnosti dojemanja informacij. Že s prepoznavanjem razlik lahko zmanjšamo to oviro v komunikaciji.
Rezultati raznih študij kažejo, da imajo bolj družabni posamezniki večjo hitrost govora, prav tako pa vzpostavljajo več pogovorov ne glede na lastnosti pogovornega položaja.
Osebnost sestavljajo misli, čustva, vrednote in vedenja, ki se jih lahko na nek način ocenjuje tudi skozi komunikacijo. Posamezniki z drugačnimi osebnostmi lastnostmi in miselnimi sposobnostmi uporabljajo različne komunikacijske stile. Nekdo, ki ima na primer po naravi nizko družabnost, se bo poskušal izogniti situacijam, ki zahtevajo veliko komunikacije, po drugi strani pa bodo ekstraverti iskali prav takšna okolja. Rezultati raznih študij4 kažejo, da imajo bolj družabni posamezniki večjo hitrost govora, prav tako pa vzpostavljajo več pogovorov ne glede na lastnosti pogovornega položaja. Ugotovljeno je bilo tudi, da se tisti, ki so bolj prilagodljivi, več vključujejo v pozitivne pogovore. Sklepamo lahko, da ljudje iščemo komunikacijske situacije, ki so skladne z našo osebnostjo.