Zakaj vedno več vodij posega po znanju life coachinga?
Čas branja 4 minPred časom sem na nacionalnem radiu poslušal polnočnega gosta. Podjetnik, v poznih dvajsetih letih, trenutno v Sloveniji na obisku pri starših, se je že pred časom odpravil v obljubljeno deželo, se nastanil v Silicijevi dolini in ima trenutno tri podjetja v vrednosti dobrih deset milijonov evrov. Vendar moje pozornosti ni pritegnil njegov uspeh, čeprav je zavidanja vreden.
Pritegnil me je njegov komentar, zanj čisto spotoma, da bi si po njegovem mnenju moral prav vsak podjetnik omisliti psihiatra in, pozor, life coacha (!). S psihiatrom po njegovem mnenju obvezno razčiščujeta ovire iz preteklosti in sprotne strahove, z life coachem pa oblikujeta sedanjost, tlakujeta pot v prihodnost in držita ritem na poti do končnega uspeha.
Na tihem mu kar zavidam takšno modrost. Če želite zmagati na svetovnem prvenstvu v katerem koli športu, ob svojih fizičnih sposobnostih, zagotovo potrebujete znanje, izkušnje ter modrost trenerja.
To v bistvu enako velja tudi v poslovnem svetu, tako za predsednike uprav, vodje na pravzaprav vseh ravneh kot tudi za podjetnike.
Kaj je torej life coaching oziroma kdo je life coach in kaj ima to skupnega z vodenjem?
Life coach je predvsem oseba, ki je usposobljena za pomoč pri večanju posameznikovega potenciala in doseganju zastavljenih ciljev. Večino časa tako namenjajo opogumljanju in motiviranju ljudi pri številnih, tako osebnih kot tudi poslovnih, zadevah. Ne gre toliko za svetovanje, konzultacije, mentorstvo ali izvajanje nekakšnih terapij. Coacha potrebujemo pri specifičnih službenih projektih in zasebnih ciljih, prav tako pa tudi pri različnih prehodih skozi obdobja, ko človek potrebuje nekoga ob sebi, da mu zgolj stoji ob strani. V trenutkih torej, ko potrebujemo objektivni vpogled v trenutno situacijo za jasno določitev izzivov, s katerimi se soočamo, ter pri razvijanju načrta, da lahko dosežemo zastavljene cilje, in za uspešen prehod skozi izzive.
V praksi to pomeni, da je pozornost usmerjena v tiste vidike delovanja, ki so na neki način osnova zmagovalne naravnanosti. Govorimo torej o določanju ciljev in o uporabi znanja za prilagoditev ciljev podjetju, o vzpostavitvi vizije podjetja v glavah zaposlenih, o spodbujanju sodelavcev k boljšemu razumevanju sebe in okolja, v katerem podjetje deluje, o spodbujanju k izvajanju načrtov in predvidenih dejavnosti, ki bodo vodile k hitrejšemu doseganju ciljev ter o spodbujanju sodelavcev in podrejenih k povečanju produktivnosti.
Vseeno resnici na ljubo izpostavljam tudi vsaj dve večji zmoti, ki sta pogosto tudi razlog, da vodje na life coaching gledajo ali z nezaupanjem ali pa celo s strahom.
Ena je zagotovo ta, da naj bi life coach lahko bil, kar vsakdo. To seveda ni res. Ljudje, ki želijo biti dobri na tem področju, se morajo naučiti nekaterih čisto tehničnih znanj, ob tem pa morajo imeti tudi veliko izkušenj ter dovolj široko dojemanje življenja ter njegovih posebnosti. Brez tega je ljudi izjemno težko ustrezno motivirati, predvsem pa je izjemno težko vztrajati pri nekaterih stališčih, ko se kolegi ali podrejeni trdno oklepajo prepričanj, za katera obstaja resna nevarnost, da bodo na dolgi rok spodkopala napore, ki jih podjetje vlaga v svoj razvoj.
Druga zmota pa je povezana z v uvodu nakazano razliko med psihoterapijo in life coachingom in s tem povezanim strahom, da nismo dovolj usposobljeni za takšno delo. Večina namreč meni, da gre za eno in isto, kar pa je res zelo daleč od resnice. Life coaching, za razliko od psihoterapije, sprejema resničnost takšno, kot je in se osredotoča na rezultate, ki sledijo. Za life coaching ni toliko pomembno, kaj se je nekoč zgodilo in koliko izkušnje iz preteklosti neposredno vplivajo na današnje dogodke. Vodja, ki uporablja life coaching kot sestavni del svojega dela, tako uporablja zelo strukturiran pristop, ki se ne osredotoča na dogodke iz preteklosti, temveč so v ospredju ves čas poslanstvo, vizija ter cilji tako podjetja kot posameznika, predvsem pa dejavnosti, ki vodijo k doseganju teh ciljev.
Za uspeh omenjenih dejavnosti pa se tako ali drugače vedno srečamo tudi z ovirami v svojem razmišljanju (in delovanju), saj moramo stopiti od tod, kjer smo zdaj, v stanje, kjer šele želimo biti. Zaposleni se tako srečajo z mentalnimi omejitvami, različnimi vzorci in prepričanji, ki jih morajo nekako premagati in se iz njih čim več naučiti. Zato je za vodjo, ki uporablja life coaching tudi nujno, da je sposoben objektivno oceniti obstoječo situacijo, ljudi in vire, ki jih ima na voljo zato, da lahko pripravi naslednje korake, ki bodo razvoj dogodkov še dodatno pospešili.
Prav zaradi takšnega pristopa me ne preseneča, da je prav life coaching, ta trenutek, ena od tistih dejavnosti, ki se izjemno hitro razvija. Malo ljudi lahko trdi, da res izrablja svoj celotni potencial in da ne more več rasti. Ravno obratno, vsi se zavedamo, da so naše sposobnosti veliko večje, kot jih trenutno vidimo.
Raziskave na področju nevroznanosti nam iz dneva v dan dokazujejo, da brez kakovostnega dela na psihološkem področju, ni kakovostnih rezultatov tudi na fizičnem. Tudi zato je vedno pomembneje, da se vodje osvobodijo strahov, ki temeljijo na ideji, da je kakovostno delo z ljudmi predvsem naloga izbrancev iz kadrovskega oddelka, njihova pa zgolj tehnična skrb za ustrezne rezultate.
Že nekaj let nazaj smo vstopili v tako imenovano obdobje H2H (human-to-human) in prav je, da za doseganje dobrih rezultatov v naše delovanje vključimo vsa razpoložljiva znanja, ki jih imamo na voljo tudi za delo z ljudmi. Life coaching je zagotovo eno od močnejših orožij na naši strani.
Govorimo o določanju ciljev in o uporabi znanja za prilagoditev
ciljev podjetju, o vzpostavitvi vizije podjetja v glavah zaposlenih,
o spodbujanju sodelavcev k boljšemu razumevanju sebe in okolja, v katerem podjetje deluje, o spodbujanju k izvajanju načrtov in predvidenih dejavnosti, ki bodo vodile k hitrejšemu doseganju ciljev ter o spodbujanju sodelavcev in podrejenih k povečanju produktivnosti.
