ZAPOSLENI PO PETDESETEM – PRILOŽNOSTI IN OVIRE NA TRGU DELA

ROSA ŽALODEC, mag. psih. (UN) – strokovna sodelavka v sektorju za razvoj zaposlenih, Nova KBM, IZR. PROF. DR. EVA BOŠTJANČIČ, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije, oddelek za psihologijo, FF UL

Facebook
Twitter
LinkedIn

Demografske in družbene spremembe v razvitih družbah so v zadnjih nekaj desetletjih dodobra premešale karte v starostni sestavi delovno aktivnega prebivalstva, kljub naraščajočemu številu predstavnikov pa se zdi, da so starejši zaposleni še zmeraj pogosto spregledani in prikrajšani za številne priložnosti, ki jih ponuja trg dela. Pričujoč članek opisuje ugotovitve raziskave o starejših zaposlenih, ki smo jo med slovenskimi delodajalci izvedli leta 2018.

Staranje delovne sile v državah razvitega sveta prinaša nove izzive na trg dela ter povzroča naraščajoče zanimanje za starejše zaposlene. V izogib slabim socialnim razmeram, ki zaradi sprememb v starostni sestavi prebivalstva in s tem povezanim zniževanjem pokojnin grozijo starejšemu prebivalstvu,1 se v zahodnih družbah zaostrujejo upokojitveni pogoji in uveljavljajo ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših.2 Kljub številnim poskusom ozaveščanja javnosti o pomenu zaposlovanja starejših in zaostritvam zakonodaje, ki prepoveduje starostno diskriminacijo na delovnem mestu, pa je zaposlovanje starejših delavcev med delodajalci še vedno precej nepriljubljeno.3,4 Pretekle študije kažejo, da k temu v veliki meri prispevajo obstoječa negativna prepričanja o starejših zaposlenih. Večina delodajalcev meni, da so starejši zaposleni neprilagodljivi, računalniško nepismeni in nedovzetni za tehnološke spremembe.5,6 Pogosto je prisotno tudi prepričanje, da so manj produktivni in manj ustvarjalni 5,7,8 ter nezainteresirani za spremembe in učenje.4 Po drugi strani pa večina delodajalcev meni, da so starejši zaposleni bolj zanesljivi 4,8,9 ter imajo več znanja in izkušenj kot mlajši zaposleni. 4,6,10,11 Izpostavljajo tudi večjo pripadnost organizaciji ter boljše