Naroči se
 person
Naroči se
HRM

Zaposleni po petdesetem – priložnosti in ovire na trgu dela

Čas branja 12 min

Demografske in družbene spremembe v razvitih družbah so v zadnjih nekaj desetletjih dodobra premešale karte v starostni sestavi delovno aktivnega prebivalstva, kljub naraščajočemu številu predstavnikov pa se zdi, da so starejši zaposleni še zmeraj pogosto spregledani in prikrajšani za številne priložnosti, ki jih ponuja trg dela. Pričujoč članek opisuje ugotovitve raziskave o starejših zaposlenih, ki smo jo med slovenskimi delodajalci izvedli leta 2018.

Staranje delovne sile v državah razvitega sveta prinaša nove izzive na trg dela ter povzroča naraščajoče zanimanje za starejše zaposlene. V izogib slabim socialnim razmeram, ki zaradi sprememb v starostni sestavi prebivalstva in s tem povezanim zniževanjem pokojnin grozijo starejšemu prebivalstvu,1 se v zahodnih družbah zaostrujejo upokojitveni pogoji in uveljavljajo ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših.2 Kljub številnim poskusom ozaveščanja javnosti o pomenu zaposlovanja starejših in zaostritvam zakonodaje, ki prepoveduje starostno diskriminacijo na delovnem mestu, pa je zaposlovanje starejših delavcev med delodajalci še vedno precej nepriljubljeno.3,4 Pretekle študije kažejo, da k temu v veliki meri prispevajo obstoječa negativna prepričanja o starejših zaposlenih. Večina delodajalcev meni, da so starejši zaposleni neprilagodljivi, računalniško nepismeni in nedovzetni za tehnološke spremembe.5,6 Pogosto je prisotno tudi prepričanje, da so manj produktivni in manj ustvarjalni 5,7,8 ter nezainteresirani za spremembe in učenje.4 Po drugi strani pa večina delodajalcev meni, da so starejši zaposleni bolj zanesljivi 4,8,9 ter imajo več znanja in izkušenj kot mlajši zaposleni. 4,6,10,11 Izpostavljajo tudi večjo pripadnost organizaciji ter boljše medosebne odnose. 8,9

Rezultati številnih študij kažejo, da lahko prepričanja o starejših zaposlenih neposredno vplivajo na njihove možnosti za zaposlitev kakor tudi možnosti za razvoj in napredovanje na delovnem mestu.12,13 Negativni stereotipi o starejših delavcih tako predstavljajo eno največjih ovir pri zaposljivosti starejših iskalcev zaposlitve,14 saj so povezani z diskriminacijo pri zaposlovanju starejših zaposlenih.15,16Po drugi strani pa delodajalci, pri katerih prevladujejo pozitivna prepričanja, prepoznavajo več priložnosti za starejše zaposlene ter so bolj proaktivni pri oblikovanju programov in politik menedžmenta starosti.13,17 Delodajalci so torej ključnega pomena za uspešno vključevanje starejših, saj imajo nadzor nad delovnim okoljem ter nad morebitnimi ovirami, ki starejšim zaposlenim onemogočajo nadaljevanje karierne poti.18 Glede na trenutno pomanjkanje delovne sile je hkrati potrebno omeniti, da so prepričanja delodajalcev in nadrejenih posredno povezana tudi s težnjo starejših delavcev po upokojitvi. Omenjen odnos je odvisen od socialne opore, ki jo nadrejeni nudi zaposlenemu, kakor tudi od prizadevanj delodajalca za oblikovanje prijetnega delovnega okolja ter priložnosti, ki jih zaposleni dobiva za izobraževanje in razvoj.9 Starejši zaposleni, ki jim organizacije omogočajo priložnosti za nadaljnji razvoj, si pogosteje prizadevajo ostati delovno aktivni, medtem ko zaposleni brez tovrstnih priložnosti pogosteje razmišljajo o upokojitvi. Prav tako tisti zaposleni, ki poročajo o višji zaznani socialni opori, izražajo večje zadovoljstvo s svojo kariero in manjšo namero po upokojitvi.19


Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije
HRM

Zaposleni po petdesetem – priložnosti in ovire na trgu dela

Čas branja 12 min

Demografske in družbene spremembe v razvitih družbah so v zadnjih nekaj desetletjih dodobra premešale karte v starostni sestavi delovno aktivnega prebivalstva, kljub naraščajočemu številu predstavnikov pa se zdi, da so starejši zaposleni še zmeraj pogosto spregledani in prikrajšani za številne priložnosti, ki jih ponuja trg dela. Pričujoč članek opisuje ugotovitve raziskave o starejših zaposlenih, ki smo jo med slovenskimi delodajalci izvedli leta 2018.

Staranje delovne sile v državah razvitega sveta prinaša nove izzive na trg dela ter povzroča naraščajoče zanimanje za starejše zaposlene. V izogib slabim socialnim razmeram, ki zaradi sprememb v starostni sestavi prebivalstva in s tem povezanim zniževanjem pokojnin grozijo starejšemu prebivalstvu,1 se v zahodnih družbah zaostrujejo upokojitveni pogoji in uveljavljajo ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših.2 Kljub številnim poskusom ozaveščanja javnosti o pomenu zaposlovanja starejših in zaostritvam zakonodaje, ki prepoveduje starostno diskriminacijo na delovnem mestu, pa je zaposlovanje starejših delavcev med delodajalci še vedno precej nepriljubljeno.3,4

Pretekle študije kažejo, da k temu v veliki meri prispevajo obstoječa negativna prepričanja o starejših zaposlenih. Večina delodajalcev meni, da so starejši zaposleni neprilagodljivi, računalniško nepismeni in nedovzetni za tehnološke spremembe.5,6 Pogosto je prisotno tudi prepričanje, da so manj produktivni in manj ustvarjalni 5,7,8 ter nezainteresirani za spremembe in učenje.4 Po drugi strani pa večina delodajalcev meni, da so starejši zaposleni bolj zanesljivi 4,8,9 ter imajo več znanja in izkušenj kot mlajši zaposleni. 4,6,10,11 Izpostavljajo tudi večjo pripadnost organizaciji ter boljše medosebne odnose. 8,9

Rezultati številnih študij kažejo, da lahko prepričanja o starejših zaposlenih neposredno vplivajo na njihove možnosti za zaposlitev kakor tudi možnosti za razvoj in napredovanje na delovnem mestu.12,13 Negativni stereotipi o starejših delavcih tako predstavljajo eno največjih ovir pri zaposljivosti starejših iskalcev zaposlitve,14 saj so povezani z diskriminacijo pri zaposlovanju starejših zaposlenih.15,16 Po drugi strani pa delodajalci, pri katerih prevladujejo pozitivna prepričanja, prepoznavajo več priložnosti za starejše zaposlene ter so bolj proaktivni pri oblikovanju programov in politik menedžmenta starosti.13,17 Delodajalci so torej ključnega pomena za uspešno vključevanje starejših, saj imajo nadzor nad delovnim okoljem ter nad morebitnimi ovirami, ki starejšim zaposlenim onemogočajo nadaljevanje karierne poti.18 Glede na trenutno pomanjkanje delovne sile je hkrati potrebno omeniti, da so prepričanja delodajalcev in nadrejenih posredno povezana tudi s težnjo starejših delavcev po upokojitvi. Omenjen odnos je odvisen od socialne opore, ki jo nadrejeni nudi zaposlenemu, kakor tudi od prizadevanj delodajalca za oblikovanje prijetnega delovnega okolja ter priložnosti, ki jih zaposleni dobiva za izobraževanje in razvoj.9 Starejši zaposleni, ki jim organizacije omogočajo priložnosti za nadaljnji razvoj, si pogosteje prizadevajo ostati delovno aktivni, medtem ko zaposleni brez tovrstnih priložnosti pogosteje razmišljajo o upokojitvi. Prav tako tisti zaposleni, ki poročajo o višji zaznani socialni opori, izražajo večje zadovoljstvo s svojo kariero in manjšo namero po upokojitvi.19

Pretekle študije, ki so preučevale vpliv starostne diskriminacije na starejše zaposlene, kažejo, da starostna diskriminacija negativno vpliva na čustveno in normativno pripadnost organizaciji20 ter je povezana s slabšim psihološkim blagostanjem21 in upadom delovnega zadovoljstva.22 Obenem starostna diskriminacija negativno vpliva na posameznikovo zmožnost vključevanja v delovno okolje, saj je povezana z omejevanjem njegovih razvojnih priložnosti. V skladu s tem je treba diskriminacijo razumeti kot oviro pri ohranjanju sposobnosti zaposlenih, ki so potrebne za uspešno izpolnjevanje delovnih zahtev.23 Čeprav se s starostnimi stereotipi na delovnem mestu srečujejo tako starejši kot tudi mlajši zaposleni, pretekle študije kažejo, da je tveganje zaradi izpostavljenosti negativnim stereotipom pri starejših zaposlenih večje. 21,24

Pretekle študije kažejo, da s starostjo upadajo priložnosti za zaposlitev, izobraževanje in razvoj na delovnem mestu, 4,25,26 kar sovpada z nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših, s katero se srečujemo tudi pri nas.27 Različni avtorji ugotavljajo, da delodajalci izvajajo zlasti tiste ukrepe, ki so najlažje izvedljivi in cenovno najugodnejši, redko pa upoštevajo prakse, ki bi starejšim pomagale ohranjati zaposljivost in konkurenčnost na trgu delovne sile. Prav omenjene prakse pa postajajo vse bolj pomembne v obdobju velikih gospodarskih sprememb, ko spremembe na trgu dela povečujejo potrebo po zaposljivosti vseh starostnih skupin. 28,29


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije