HRM

Zaposleni v središču prenove in digitalizacije izkušnje zaposlenih

Čas branja 6 min

Prenavljate izkušnjo zaposlenega? Ste na poti digitalizacije te? V pomoč naj vam bo Design Thinking metodologija, ki ob prenovi procesov in oblikovanju digitalnega delovnega mesta v ospredje postavlja zaposlenega. Z njeno pomočjo bo tako izkušnja zaposlenih usmerjena v produktivnost, enostavnost in razumljivost vsem generacijam v delovnem okolju.

Potreba po digitalizaciji, lov za kadri, predvsem pa potreba po spremembi poslovnih modelov, da bi ostajali konkurenčni na trgu, nas sili v agilnost, iskanje hitrih rešitev in še hitrejšo implementacijo le teh. Včasih tako prehitevamo sami sebe in se s poslovno logiko – problem – rešitev – implementacija, zatečemo v hitre rešitve, ki za seboj pustijo ne tako zadovoljne in produktivne ravno tiste, ki morajo v prvi fazi »kupiti«, v drugi pa uporabljati naše novosti – zaposlene. Prenova izkušnje zaposlenih mora iti z digitalizacijo z roko v roki. Ob prenovi procesov pa moramo postaviti zaposlene v ospredje. Le tako bo končni rezultat tako na procesni kot aplikativni ravni prinesel željeno – podpirajoče delovno okolje, ki nudi možnost maksimizacije produktivnosti.

Kako pri prenovi izkušnje zaposlenih narediti miselni preskok?

Za začetek morajo najprej vsi oddelki, ki so vključeni v kreiranje izkušnje zaposlenih in posledično modernega ter digitalnega delovnega mesta, razumeti kaj pomeni dizajnirati procese in aplikacije za potrebe tistih, ki jih uporabljajo. Razumevanje pomeni uporabo empatije v fazi analize problema ali potreb poslovnega področja in posledično zaposlenega, ki na njem deluje. Le kako drugače zaznati in razumeti bolečino uporabnika, če v fazi analize problema ne naredimo koraka nazaj in več časa porabimo za poglobljeno analiziranje problematike, preden skočimo v iskanje in implementacijo najboljše rešitve. Design Thinking metodologija nas »prisili« ravno v to. Uporaba empatije in pogled na problematiko iz različnih zornih kotov v prvi fazi dvojnega diamanta je ključen, da se ne sputimo takoj v iskanje možnih rešitev. Pri uporabi metodologije gremo lahko čez celoten proces redizajnirana (vseh pet faz znanega dvojnega diamanta) ali pa za kreiranje novih idej uporabimo le nekaj njenih orodij.

Design Thinking pristop je smisleno preizkusiti najprej na nekompleksnem izzivu, ki ga želimo nasloviti znotraj organizacije.

Metodologija Design Thinkinga je pogosto opisana kot tehnika, ki se opira na človeške sposobnosti kot so empatija, logika, domišljija, radovednost in sistemsko razmišljanje. Metodologija zmanjša tveganje neuspeha na minimum, predvsem s hitrim in učinkovitim preizkušanjem idej, s pomočjo izdelave prototipov – fizičnih ali digitalnih rešitev – in preizkušanjem teh pri končnih uporabnikih. Preprosto opisano Design Thinking pomeni osredotočanje na osebo ter njegovo izkušnjo in ne na sam proces. Delo oblikovalca vključuje preučevanje ljudi pri delu ter razvoj »Person« in »Employee journey map-ov«, ki pomagajo razumeti demografijo zaposlenih, procesov, delovnega okolja in njihovih izzivov. Zanaša se na hitro ustvarjanje idej in preizkušanje prototipov, ki ustvarjajo nadaljnje ideje, digitalna orodja in rešitve. Gre za podobno razmišljanje kot je preoblikovalo izkušnjo strank v zadnjem desetletju, le da se je sedaj obrnil fokus navznoter. Torej na zaposlene in njihovo izkušnjo s svojim delovnim okoljem.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije