Zavedamo se, da obstaja tekma za talente
Čas branja 11 minProf. dr. Janez Bešter, predstojnik Laboratorija za multimedijo na Fakulteti za elektrotehniko UL je z nami je delil svoje poglede na proces privabljanja, razvijanja in ohranjanja kadrov.
Pri delu imate številne stike s študenti. Kakšen je za vas uspešen študent? Kako prepoznate talentirane študente, ki bi jih želeli imeti v svoji delovni skupini?
Izraz uspešen lahko pomeni več stvari, zato včasih za nekoga rečemo tudi, da je talentiran ali dober. Uspeh je lahko zelo različen. Nekdo bi rekel, da je uspešen študent tisti, ki ima povprečno oceno 10. Za mene to ni dovolj. Oziroma ocene niso ključne, čeprav je dobro, da vemo, da ima študent neke delovne navade in je sposoben dosegati tudi dobre ocene. Zame je dober študent tisti, ki izstopi iz povprečja. Ko vidiš, da ga zanima, da sprašuje, da hoče nekaj več, da ima kakšen predlog. Ko ponujamo dodatne aktivnosti za študente (tečaje, izobraževanja, projektno delo), tam začutiš, da se vključuje, da ima željo, da je prodoren. Skratka hoče več, kot samo dobiti dobre ocene. Dostikrat so talenti skriti in študent še sam ne ve, kaj vse se v njem skriva. Pride študirat in se trudi z ocenami in šele v nekaterih situacijah se prebudi, začne zaupati sam sebi in potem smo kar naenkrat vsi presenečeni, kaj vse se da narediti. Navadno se talentirani študenti odzovejo na naše dodatne aktivnosti, saj so bolj ambiciozni, imajo višje cilje.
Kako študente privabljate za delo v vašem laboratoriju?
To je kar izziv. Pred nekaj leti smo vzpostavili študentski laboratorij »makerlab« (www.maker.si). Ta izraz je zelo splošen tudi po svetu. Gre za laboratorij, kamor pridejo študenti s svojimi idejami, svojimi predlogi in začnejo ustvarjati tisto, kar so si zamislili sami. Mi pa jim nudimo neko osnovno opremo (3D-tiskalniki, rezkalniki, spajkalniki, merilniki …). Povabijo še svoje kolege in tako se ustvari nova skupnost. Ti študenti nakazujejo, da želijo dodatne aktivnosti. In tako nekako izstopajo iz povprečja. Takšnih študentov je malo, recimo tri odstotke. Naš izziv pa je, kako motivirati še kakšnega, da bodo ti odstotki večji. Z bolj pasivnimi študenti se moramo malo bolj potruditi, saj reagirajo na zelo različne stvari. Mi na primer pridemo do študentov in jim ponudimo zanimiv projekt. Mogoče se najde kakšen študent, ki se ni odzval na dodatna izobraževanja ali ne hodi v študentski laboratorij, se pa bo pridružil zanimivemu projektu.
