Globalni mega trendi, kot so starajoča se družba, digitalizacija in avtomatizacija delovnih mest, naraščanje atipičnih oblik dela, ne nazadnje pa tudi pandemija covida-19, pomembno vplivajo tako na področje dela kot tudi na zasebno življenje posameznika.

Enega izmed stebrov zagotavljanja večje odpornosti trga dela na zgoraj navedene spremembe zagotovo predstavlja celovito zdravje zaposlenih. Le telesno in duševno zdrav zaposleni bo namreč zmožen konstruktivno komunicirati, tvorno sodelovati ter se hitro in učinkovito prilagajati vsem pomembnim spremembam, tako v poklicnem kot zasebnem življenju.

Vpliv nerešenih težav na delovno storilnost zaposlenega

Kadar se zaposleni spopada s težavami na delovnem mestu ali osebnimi težavami, kot so družinske težave, finančne ali pravne težave, duševne težave, težave z odvisnostjo ipd., se to pogosto odraža v zmanjšani storilnosti na delovnem mestu, kar najprej opazijo vodje. Nerešene težave pri zaposlenih se kažejo tudi kot spremembe v vedenju, mišljenju, čustvovanju ipd., ki pa so pogosto manj vidne ter zato tudi pogosto prezrte. Če se nerešene težave kopičijo dlje časa, se lahko pojavijo težave v duševnem zdravju pri posameznikih, ki lahko, če ostanejo nenaslovljene, vodijo v razvoj duševnih bolezni. Nedavne raziskave navajajo, da v času epidemije covida-19 obstaja višje tveganje za razvoj duševnih bolezni.1 Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kot ranljivo skupino izpostavila zaposlene v gospodarstvu, saj naj bi bila zanje duševna stiska najbolj intenzivna, poleg tega pa so pri njih najbolj izraženi depresivni simptomi.2 Vsak peti, ponekod pa celo vsak četrti zaposleni je poročal, da v času epidemije ni občutil pozitivnih in prijetnih občutij, kar lahko nakazuje na depresivne simptome pri posameznikih.3

Nastanek in razvoj programa EAP

Employee Assistance Program (EAP) predstavlja v tujini že dobro prepoznan in razširjen standardiziran ukrep za ohranjanje in krepitev celovitega zdravja zaposlenih. V okviru omenjenega programa je zaposlenim na voljo takojšnja, stalna (24/7) in zaupna strokovna psihološka pomoč. EAP izvorno prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer ima tudi dolgoletno zgodovino. Izvajati se je začel po drugi svetovni vojni, velik porast v uporabi storitev EAP pa je sledil na začetku 70. let prejšnjega stoletja, ko so se delodajalci začeli proaktivno soočati s težavami na delovnem mestu, ki lahko vodijo v nasilje, težave v telesnem ali duševnem zdravju ter zmanjšano motivacijo za delo med delavci.4

Program se je kasneje razširil in razvil v program, ki nudi zaposlenim (in pogosto tudi njihovim ožjim družinskim članom) brezplačna in anonimna strokovna svetovanja za hitro reševanje težav, ki so prikazane na sliki 1.

Slika 1: Najpogostejše težave, ki jih naslavlja EAP

Le telesno in duševno zdrav zaposleni bo zmožen konstruktivno komunicirati, tvorno sodelovati ter se hitro in učinkovito prilagajati vsem pomembnim spremembam.