Naroči se
 person
Naroči se
Prakse

Zdravje – stanje popolnega fizičnega, socialnega in duševnega blagostanja

Čas branja 10 min

Pogovor s sodelavci o telesnem in duševnem zdravju na delovnem mestu bi bil še pred leti pravzaprav nemogoč, saj se o tem ni govorilo. Danes pa počasi, a z gotovostjo podiramo tabuje in ozaveščamo zaposlene, da je skrb za fizično kondicijo, zdravo telo in duševno zdravje pomembno, nujno, da je skrb zase pogoj za zadovoljno in srečno življenje, tako doma kot na delovnem mestu.


Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije
Prakse

Zdravje – stanje popolnega fizičnega, socialnega in duševnega blagostanja

Čas branja 10 min

Pogovor s sodelavci o telesnem in duševnem zdravju na delovnem mestu bi bil še pred leti pravzaprav nemogoč, saj se o tem ni govorilo. Danes pa počasi, a z gotovostjo podiramo tabuje in ozaveščamo zaposlene, da je skrb za fizično kondicijo, zdravo telo in duševno zdravje pomembno, nujno, da je skrb zase pogoj za zadovoljno in srečno življenje, tako doma kot na delovnem mestu.

Priprava terena v svetovnem in evropskem merilu za preusmeritev tradicionalnih pogledov zakonodaje in prakse na zdravje je tlakovala Svetovna zdravstvena organizacija, ki opredeljuje zdravje kot stanje popolnega fizičnega, socialnega in duševnega blagostanja, ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti.

Evropska okvirna direktiva o varnosti in zdravju na delovnem mestu (Direktiva Sveta 89/391/EC) je bila sprejeta že leta 1989 in predstavlja ukrepe, ki naj bi pospešili dvigovanje ravni varnosti in zdravja delavcev pri delu. Pripravila je teren za preusmeritev tradicionalnih pogledov in je pomemben mejnik pri izboljšanju varnosti in zdravja pri delu, postavila pa je tudi temelje evropske zakonodaje o varnosti in zdravju.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Leta 1994 je bila ustanovljena tudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, leta 1996 pa je zaživela Evropska mreža za promocijo zdravja pri delu (European Network for Workplace Health Promotion - ENWHP), ki jo finančno podpirata Evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija. Cilj mreže je ugotavljanje in širjenje primerov dobre prakse na področju promocije zdravja na delovnem mestu z izmenjavo izkušenj in znanja. Na tak način EU spodbuja države – članice, da postavijo promocijo zdravja na delovnem mestu visoko na lestvici prednostnih nalog in da vgradijo vse, kar je povezano z zdravjem delavcev, v vse zadevne politike. S sprejemom Luksemburške deklaracije, v kateri je navedena definicija promocije zdravja pri delu, se je 31 članic mreže zavezalo k skupnemu razumevanju promocije zdravja pri delu.

Smernice za promocijo zdravja pri delu

Ministrstvo za zdravje je v marcu 2015 pripravilo smernice za promocijo zdravja pri delu, ki podajajo temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu. Pripravljene so predvsem kot pomoč in podpora pri izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, ki jih določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD).

Promocija zdravja pri delu je zakonska obveznost (ZVZD-1, UL RS, 43-2011), v skladu s katero mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, pri čemer gre za sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja ter krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora promocijo zdravja načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja. V primeru, da v Izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev ter načina spremljanja njenega izvajanja, pa je za delodajalca opredeljena tudi kazen.

Na delovnem mestu je cela vrsta dejavnikov (kot so fizično okolje, narava delovnih nalog, organizacijska struktura in organizacijska klima), ki imajo neposreden vpliv na telesno in duševno zdravje zaposlenih, hkrati pa vplivajo tudi na dejavnike izven delovnega mesta. Delovno okolje je tudi po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije primerno okolje za krepitev zdravega življenjskega sloga in dvig zdravstvene pismenosti.

Pravnih podlag in strokovnih usmeritev za uvajanje aktivnosti promocije zdravja pri delu vsekakor ne manjka, res pa je, da je pri tem potrebno veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in kontinuiranega dela, če želimo ohranjati in krepiti zdravje zaposlenih, saj gre za spreminjanje navad in miselne naravnanosti, kar pa je dolgotrajen proces.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije