ZDRAVJE - STANJE POPOLNEGA FIZIČNEGA, SOCIALNEGA IN DUŠEVNEGA BLAGOSTANJA

URŠKA ŠKERBIČ, UNIV. DIPL. PED., SOC. KULT. VODJA ODDELKA ZA RAZVOJ ZAPOSLENIH V POŠTI SLOVENIJE

Facebook
LinkedIn

Pogovor s sodelavci o telesnem in duševnem zdravju na delovnem mestu bi bil še pred leti pravzaprav nemogoč, saj se o tem ni govorilo. Danes pa počasi, a z gotovostjo podiramo tabuje in ozaveščamo zaposlene, da je skrb za fizično kondicijo, zdravo telo in duševno zdravje pomembno, nujno, da je skrb zase pogoj za zadovoljno in srečno življenje, tako doma kot na delovnem mestu.

Priprava terena v svetovnem in evropskem merilu za preusmeritev tradicionalnih pogledov zakonodaje in prakse na zdravje je tlakovala Svetovna zdravstvena organizacija, ki opredeljuje zdravje kot stanje popolnega fizičnega, socialnega in duševnega blagostanja, ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti.
Evropska okvirna direktiva o varnosti in zdravju na delovnem mestu (Direktiva Sveta 89/391/EC) je bila sprejeta že leta 1989 in predstavlja ukrepe, ki naj bi pospešili dvigovanje ravni varnosti in zdravja delavcev pri delu. Pripravila je teren za preusmeritev tradicionalnih pogledov in je pomemben mejnik pri izboljšanju varnosti in zdravja pri delu, postavila pa je tudi temelje evropske zakonodaje o varnosti in zdravju.

Evropska agencija za varnost in zdravjepri delu
Leta 1994 je bila ustanovljena tudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, leta 1996 pa je zaživela Evropska mreža za promocijo zdravja pri delu (European Network for Workplace Health Promotion - ENWHP), ki jo finančno podpirata Evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija. Cilj mreže je ugotavljanje in širjenje primerov dobre prakse na področju promocije zdravja na delovnem mestu z izmenjavo izkušenj in znanja. Na tak način EU spodbuja države – članice, da postavijo promocijo zdravja na delovnem mestu visoko na lestvici prednostnih nalog in da vgradijo vse, kar je povezano z zdravjem delavcev, v vse zadevne politike. S sprejemom Luksemburške deklaracije, v kateri je navedena definicija promocije zdravja pri delu, se je 31 članic mreže zavezalo k skupnemu razumevanju promocije zdravja pri delu.

Smernice za promocijo zdravja pri delu

Ministrstvo za zdravje je v marcu 2015 pripravilo smernice za promocijo zdravja pri delu, ki podajajo temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu. Pripravljene so predvsem kot pomoč in podpora pri izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, ki jih določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD). Promocija zdravja pri delu je zakonska obveznost (ZVZD-1, UL RS, 43-2011), v skladu s katero mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, pri čemer gre za sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja ter krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora promocijo zdravja načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja. V primeru, da v Izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev ter načina spremljanja njenega izvajanja, pa je za delodajalca opredeljena tudi kazen. Na delovnem mestu je cela vrsta dejavnikov (kot so fizično okolje, narava delovnih nalog, organizacijska struktura in organizacijska klima), ki imajo neposreden vpliv na telesno in duševno zdravje zaposlenih, hkrati pa vplivajo tudi na dejavnike izven delovnega mesta. Delovno okolje je tudi po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije primerno okolje za krepitev zdravega življenjskega sloga in dvig zdravstvene pismenosti. Pravnih podlag in strokovnih usmeritev za uvajanje aktivnosti promocije zdravja pri delu vsekakor ne manjka, res pa je, da je pri tem potrebno veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in kontinuiranega dela, če želimo ohranjati in krepiti zdravje zaposlenih, saj gre za spreminjanje navad in miselne naravnanosti, kar pa je dolgotrajen proces.

Kako za zdravje skrbimo pri nas?
V Pošti Slovenije smo z letom 2016 intenzivirali organizacijo in izvajanje različnih aktivnosti v okviru Programa promocije zdravja pri delu ter uvedli pester nabor dejavnosti, s katerimi želimo ohraniti in krepiti zdravje zaposlenih. Zaposlenim, ki svoje delo opravljajo po večini za računalnikom in imajo težave z vidom, sofinanciramo del stroška pri nakupu korekcijskih očal. Tistim, ki imajo težave s hrbtenico in krčnimi žilami kupujemo ergonomske stole, z namenom lajšanja bolečin pri opravljanju svojega dela. Delavci, ki so se poškodovali ali imajo zdravstvene težave ali se, kako drugače slabo počutijo, posojamo v uporabo na dom medicinsko opremo Vita Life. Redno izvajamo ciklična usposabljanja zaposlenih za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu in uporabo defibrilatorja. Vsako leto 300 zaposlenim omogočimo diagnostični pregled celotnega telesa s posebno diagnostično opremo. Po pregledu in dobljenih rezultatih poteka razgovor delavca s terapevtom, ki mu natančno razloži morebitne ugotovljene zdravstvene težave in mu svetuje, kako si naredi osebni načrt za izboljšanje zdravja. Letos pa smo začeli tudi z izvajanjem meritev arterijskega ožilja za prve skupine zaposlenih, ki po meritvi pridobijo povratno informacijo o izvidih z velikim številom kazalcev stanja srčno-žilnega sistema. Zanimanje zaposlenih za prijavo na meritve je bilo ogromno. Delavnice »MojeZdravoDelo« izvajamo že tretje leto. Delavnice organiziramo za vodje poštnih poslovalnic in poštno logistična centra in za zaposlene. Delavnice so izjemno interaktivne, s posebnim pristopom do zaposlenih, da bi se zaposleni začeli zavedati svoje odgovornosti za zdravje, da ponotranjijo nasvete za zdravo življenje in jih izvajajo v praksi. Vodje pa želimo z delavnicami opomniti, da so s svojimi ravnanji prav tako odgovorni za zdravje svojih sodelavcev, da se naučijo veščin, s katerimi bodo lahko skrbeli za delovno učinkovitost hkrati pa ohranjali dobro delovno vzdušje in zdravje zaposlenih, obenem pa ohranjali vodstveno avtoriteto. Na delavnice smo do zdaj napotili 795 zaposlenih, več kot 95 % udeležencev je izvedbo ocenilo kot odlično. Za zaposlene, ki so pogosto oz. dalj časa odsotni zaradi bolezni, starejši zaposleni, zaposleni z daljšo delovno dobo, zaposleni z zdravstvenimi težavami, imajo možnost vključitve v Preventivno zdravstveno izobraževanje, ki vključuje odpravljanje zdravstvenih težav z organizirano rekreacijo, pohodi, plavanjem, pogovori o vzrokih zdravstvenih težav, izobraževanji o preventivnem preprečevanju poklicnih obolenj, nadziranju stresa in ustrezni prehrani glede na delovno mesto in zdravstvene težave ter aktivacijo timskega dela za izboljšanje medsebojnih odnosov. Zaposleni, ki so se izobraževanj že udeležili, so izjemno zadovoljni s tovrstnim izobraževanjem in poročajo o pozitivnih učinkih, ki jih je imelo omenjeno izobraževanje na njihovo zdravje, na motivacijo in bolj pozitivno naravnanost. Organizirali smo brezplačno dvotedensko telesno vadbo za zmanjšanje mišično – kostnih obolenj (ZMKO), ki trenutno poteka na območju Ljubljane in Maribora. Vadba ZMKO je kombinacija funkcionalnega treninga (večja moč, gibljivost, stabilizacija, vzdržljivost, koordinacija) ter pilatesa, ki okrepi predvsem tiste mišice, ki so odgovorne, da ne prihaja do težav v hrbtenici in sklepih. Izkušena vaditeljica poskrbi, da so vadbe zanimive in dinamične ter individualno prilagojene specifičnim zmogljivostim posameznika. Dosedanji udeleženci, ki so vadbo v pilotskem projektu že preizkusili, so izredno zadovoljni z njenimi pozitivnimi učinki na telo in na zmanjšanje bolečin v mišicah in sklepih. Žal pa ugotavljamo, da kljub precejšnji promociji brezplačne telesne vadbe ni velikega interesa med zaposlenimi, zato že razmišljamo o spremembi ponujene aktivnosti, ki bi pritegnila več udeležencev.

Pravnih podlag in strokovnih usmeritev za uvajanje dejavnosti promocije zdravja pri delu vsekakor ne manjka, res pa je, da je pri tem potrebno veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in kontinuiranega dela,
če želimo ohranjati in krepiti zdravje zaposlenih,
saj gre za spreminjanje navad in miselne naravnanosti, kar pa je dolgotrajen proces.

V obeh Poštno logističnih centrih (PLC), v Mariboru in Ljubljani, zaposlenim, ki delajo pretežno pozno popoldne in ponoči, zagotavljamo Zdrav prigrizek. Dvakrat tedensko dostavimo zaposlenim sezonsko sadje (1.750 kg/mesečno). Zdrav prigrizek so zaposleni v obeh PLC-jih zelo dobro sprejeli. Zaposlenim je ves čas na voljo tudi Zunanja pooblaščenka za mobing. Lahko pokličejo in ostanejo anonimni ali pa sprožijo postopek obravnave primera. Večina zaposlenih, ki pokliče, se zadovolji s pogovorom in upošteva nasvet, ki jih največkrat usmeri v umiritev in tehten pogovor z vodjem ali sodelavcem. Če gre za zahtevnejše primere, ki nakazujejo na elemente mobinga, ravnamo skladno s Pravilnikom o preprečevanju in odpravljanju posledic mobinga. Vendar kot zapisano, se trend preventivnega delovanja nadaljuje, saj se zaposleni pogosto obračajo na pooblaščenko po nasvet, ki ga v veliki meri tudi upoštevajo (kasnejši stik z »drugo stranjo«). Najpomembneje pa je, da iščemo primerne rešitve in zaposlenim omogočimo uspešno nadaljnje delo ter da se zaposleni poslužujejo ponujene možnosti svetovanja in pomoči pri razreševanju zapletov pri medsebojnih odnosih na delovnem mestu.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki spremlja indekse bolniškega staleža tudi po skupinah bolezni, vztrajno narašča odstotek bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Skrb za duševno zdravje je vedno bolj pomembna in postaja preča problematika naše družbe. Ker Pošte Slovenije v tem pogledu ni izjema, smo se odločili, da storimo nekaj za krepitev duševnega zdravja zaposlenih.

Kaj lahko vpliva na razvoj težav
Na razvoj težav v duševnem zdravju lahko vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja (PSDT) na delovnem mestu, kot so slaba komunikacija, slaba organizacija dela, negotovost zaposlitve in podobno. Kot omenjeno, gre za vse bolj perečo problematiko, ki se s staranjem delovne sile še zaostruje. Posledice neustreznega obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganj pa se med drugim kažejo tudi v povišanem odstotku bolniških odsotnosti zaposlenih. Namen vključitve v projekt je zmanjšanje oz. preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj pri zaposlenih v našem podjetju. S projektom NAPREJ, ki se izvaja v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in ki se bo zaključil konec septembra 2021. Njegov nosilec je Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, sofinanciran pa je s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobili smo možnosti koriščenja različnih brezplačnih dejavnosti za svoje zaposlene, in sicer:
• 24/7 brezplačno anonimno/zaupno psihološko pomoč (v obliki telefonskih, osebnih in e-svetovanj) za vse zaposlene in njihove ožje družinske člane pri reševanju težav pri delu (npr. konflikti med sodelavci, nasilje/nadlegovanje na delovnem mestu, izgorevanje itd.) in v zasebnem življenju (duševne stiske, odvisnosti od drog ali alkohola, konflikti s partnerjem, soočanje s težko boleznijo ali izgubo bližnjega itd.). Težave pri delu in v zasebnem življenju močno vplivajo na posameznikovo zbranost, odnose z zaposlenimi in motiviranost za delo ter telesno in duševno zdravje. Namen takojšnje strokovne pomoči je rešitev težav, še preden se te poglobijo in vodijo do resnih težav tako v službi kot doma.
• Brezplačna izobraževanja za zaposlene z namenom ozaveščanja in informiranja o pomenu skrbi za lastno duševno in fizično zdravje. Izobraževanja se izvajajo v obliki zanimivih in uporabnih interaktivnih video posnetkov, skozi katere zaposleni širijo svojo informiranost in povečujejo ozaveščenost o pomenu skrbi za lastno zdravje in počutje na delovnem mestu.
• Brezplačna izobraževanja vodij v poštnem prometu s področja obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganj ter ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih se izvajajo v obliki seminarjev in webinarjev. Cilj izobraževanj je vodstvene kadre opolnomočiti in usposobiti za zgodnje prepoznavanje težav v duševnem zdravju pri svojih zaposlenih ter za ustrezno ravnanje z zaposlenimi, ki imajo omenjene težave.
• Brezplačna izobraževanja za deset imenovanih promotorjev duševnega zdravja s področja obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganj ter ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih. Njihov namen je nadgradnja znanja s področja varnosti in zdravja pri delu z aktualnimi vsebinami in praktičnimi napotki s področja promocije duševnega zdravja na delovnem mestu za načrtovanje, vpeljavo in vrednotenje ukrepov ter zlasti za motiviranje zaposlenih za udeležbo v ukrepih promocije duševnega zdravja na delovnem mestu in druge ugodnost.

Zaključek
Pričakujemo, da bo takšen celostni pristop k ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja zaposlenih vplival tudi na izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu ter večjo motiviranost zaposlenih, da več pozornosti namenijo skrbi za lastno duševno zdravje. Slednje je zelo pomembno, saj je posameznik v prvi vrsti sam odgovoren za svoje zdravje, delodajalec mu lahko pri tem le pomaga na način, da mu omogoča delo v spodbudnem, urejenem in podpornem delovnem okolju.