Več kot dvajset let sem delal v poslovnem svetu. Nikoli ni bilo lahko. Še najlepše je gledati urejene ljudi, lepe obleke, drage avtomobile in od daleč komentirati poslovna potovanja. Res je, da višji položaji omogočajo lagodnejše materialno preživetje. Hkrati tudi vemo, da je cena pogosto zelo visoka.

Vodilni delavci zelo težko priznavajo, da jim je na delovnem mestu velikokrat zelo težko. Pogosto so osamljeni, saj morajo sprejemati nepriljubljene odločitve. Zaradi poznavanja širšega poslovnega okolja in celostnega poslovanja podjetja, je direktorjem podjetij včasih kar grozna misel na negotovost, v kateri vodijo podjetja. Kaj bo jutri? Ali smo se pravilno odločili za nov projekt? Kakšen je novi vodja proizvodnje? Življenjsko smo odvisni od treh kupcev – kdaj nam bo uspelo dobiti nove? Ali bomo na kolegiju potrdili novo investicijo? Vodilni so največkrat trdno prepričani, da pred najožjimi sodelavci ne smejo pokazati svoje slabosti. Popolnoma normalno pa je, da so tudi oni vsak dan v skrbeh, še celo več, so tudi polni strahov, ki pa si jih ne dovolijo deliti z drugimi. Že tako ali tako so nas učili, da nas ne sme biti strah, še posebej »fantov«. Dejstvo pa je, da ni človeka na tem svetu, ki ne bi imel strahov. Na žalost pa ravno neizgovorjeni strahovi dobivajo veliko moč v življenju posameznika. Odrivamo jih in vendarle nočejo stran. Strah nas zablokira, zmanjša našo učinkovitost in ustvarjalnost. Pogosto se naši strahovi prelevijo v jezo. Nato sicer delujemo zelo avtoritativno, odločitve dosežemo s silo. Hkrati pa smo svoj strah dali še podrejenim. Najmanj, kar je, je to nepošteno in neodgovorno do podrejenih.

Več v kategoriji Psihologija

Psihologija

Sara Murgić

Prakse za preprečevanje izgorelosti

Družba

Katarina Katja Mihelič

Žalovanje: Vloga HR-ja v težkih časih 

Psihologija

dr. Sonja Robnik

Vam ocenjevanje psihosocialnih tveganj povzroča stres?

Intervju

Sabina Lokar

Katarina Ferme: »Izgorelost se je začela prikrito, skoraj neopazno.« 

Več člankov iz te kategorije