V želji po vedno večji prožnosti na trgu dela in pod vplivom digitalizacije se porajajo vedno nove in nove oblike sodelovanja med delodajalcem in delavcem oziroma bolje rečeno med organizacijo kot naročnikom in posameznikom kot izvajalcem. V tokratnem prispevku se osredotočamo na t. i. Zero Hour Contract, ki se je kot oblika dela uveljavila zlasti v Veliki Britaniji, a buri duhove po celotni Evropski uniji.