Začetek leta ponuja možnosti pregleda preteklega leta, analizo vzponov in padcev ter zagotovo pregled morebitnih priložnosti za karierno in osebnostno rast, posledično pa za poslovni uspeh. Tako lahko govorimo tudi o zmagovalcih in poražencih preteklega in prihodnjega leta. Spremembe na trgu dela in povpraševanje po določenih profilih delavcev so in še bodo za delodajalce predstavljale izziv. Da pa lahko sploh govorimo o zmagovalcih in poražencih na trgu dela, moramo najprej razjasniti nekaj pojmov.

Začetek leta ponuja možnosti pregleda preteklega leta, analizo vzponov in padcev ter zagotovo pregled morebitnih priložnosti za karierno in osebnostno rast, posledično pa za poslovni uspeh. Tako lahko govorimo tudi o zmagovalcih in poražencih preteklega in prihodnjega leta. Spremembe na trgu dela in povpraševanje po določenih profilih delavcev so in še bodo za delodajalce predstavljale izziv. Da pa lahko sploh govorimo o zmagovalcih in poražencih na trgu dela, moramo najprej razjasniti nekaj pojmov.

Zadovoljstvo in zavzetost na delovnem mestu - Ta koncepta sta zelo povezana, saj ne moremo imeti zavzetih zaposlenih, če so ti nezadovoljni. Kaj pa sploh je delovna zavzetost? Opredeljena je kot pozitivno stanje misli, za katero so za značilne energičnost, predanost in povezanost s svojim delom. Zavzet posameznik ima visoko raven energije, svoje delo pa vidi kot pomembno, ga dojema kot izziv in se pogosto vanj zatopi tako, da »čas kar leti«. Da ne bo pomote, takšni posamezniki niso superjunaki in se po napornem delovnem dnevu počutijo utrujeni, vendar to utrujenost opisujejo kot prijetno stanje, zaradi občutka produktivnosti in dosežka.

Da si lahko zavzet, so ključni delovni in osebni viri, ki nam pomagajo dosegati cilje in pa zmanjševati delovne zahteve. Delovni viri predstavljajo dejavnike, ki izvirajo iz okolja, na primer socialna podpora sodelavcev in nadrejenih, povratne informacije glede uspešnosti, priložnosti za učenje, razvoj in avtonomija. Osebni viri pa so sredstva, ki izvirajo iz nas samih in pogosto zajemajo pozitivno samopodobo, optimizem in samoučinkovitost.

Čustvena inteligentnost

Poudariti moramo tudi pomen čustvene inteligentnosti, ki je set čustvenih in socialnih spretnosti ter kaže, kako usklajujemo svoja čustva z mišljenjem. To kombiniranje se začne s sposobnostjo opazovanja svojih čustev in čustev drugih, ki jih seveda moramo ne le razlikovati med seboj, temveč tudi prepoznati, nadaljuje pa s sposobnostjo uporabe teh čustvenih informacij za usmerjanje mišljenja in vedenja.

Začetek leta ponuja možnosti pregleda preteklega leta, analizo vzponov in padcev ter zagotovo pregled morebitnih priložnosti za karierno in osebnostno rast, posledično pa za poslovni uspeh. Tako lahko govorimo tudi o zmagovalcih in poražencih preteklega in prihodnjega leta. Spremembe na trgu dela in povpraševanje po določenih profilih delavcev so in še bodo za delodajalce predstavljale izziv. Da pa lahko sploh govorimo o zmagovalcih in poražencih na trgu dela, moramo najprej razjasniti nekaj pojmov.

Zadovoljstvo in zavzetost na delovnem mestu - Ta koncepta sta zelo povezana, saj ne moremo imeti zavzetih zaposlenih, če so ti nezadovoljni. Kaj pa sploh je delovna zavzetost? Opredeljena je kot pozitivno stanje misli, za katero so značilne energičnost, predanost in povezanost s svojim delom. Zavzet posameznik ima visoko raven energije, svoje delo pa vidi kot pomembno, ga dojema kot izziv in se pogosto vanj zatopi tako, da »čas kar leti«. Da ne bo pomote, takšni posamezniki niso superjunaki in se po napornem delovnem dnevu počutijo utrujeni, vendar to utrujenost opisujejo kot prijetno stanje, zaradi občutka produktivnosti in dosežka.

Da si lahko zavzet, so ključni delovni in osebni viri, ki nam pomagajo dosegati cilje in pa zmanjševati delovne zahteve. Delovni viri predstavljajo dejavnike, ki izvirajo iz okolja, na primer socialna podpora sodelavcev in nadrejenih, povratne informacije glede uspešnosti, priložnosti za učenje, razvoj in avtonomija. Osebni viri pa so sredstva, ki izvirajo iz nas samih in pogosto zajemajo pozitivno samopodobo, optimizem in samoučinkovitost.

Čustvena inteligentnost

Poudariti moramo tudi pomen čustvene inteligentnosti, ki je set čustvenih in socialnih spretnosti ter kaže, kako usklajujemo svoja čustva z mišljenjem. To združevanje se začne s sposobnostjo opazovanja svojih čustev in čustev drugih, ki jih seveda moramo ne le razlikovati med seboj, temveč tudi prepoznati, nadaljuje pa s sposobnostjo uporabe teh čustvenih informacij za usmerjanje mišljenja in vedenja.

Nekateri avtorji zagovarjajo teorijo, da je čustvena inteligentnost osebnostna lastnost, zaradi katere bi lahko rekli, da so nekateri posamezniki talentirani na področju čustvene inteligentnosti oziroma da imajo zelo velik potencial. Daniel Goleman, eden od osrednjih raziskovalcev na tem področju, trdi, da čustvena inteligentnost ne temelji izključno na osebnostnih lastnostih, temveč na naučenih sposobnostih, ki jih lahko razvijamo. Na podlagi svoje čustvene inteligentnosti razvijamo čustveno kompetentnost, ki je v bistvu naučena zmožnost, zaradi katere smo uspešnejši tako na delovnem mestu kot v vsakdanjem življenju.