ZNANJE KOT KLJUČNA DOBRINA ORGANIZACIJE

Prevečkrat slišimo: »Ko bi le to vedeli (prej)!«. Zakaj? Ker znanje in izkušnje ostanejo skrite. Morda je vse celo zapisano, a nedostopno. In potem »odkrivamo že odkrito« ali spregledamo odlične ideje. Vse to vpliva na poslovni izid. Zato potrebujemo upravljanje znanja, pretok znanja in izkušenj v organizaciji. Z ljudmi, orodji in procesi, ki so temelj kulture učenja, se znanje le še plemeniti. Your author text goes here.

mag. Marjan Bradeško

Facebook
LinkedIn

Zakaj je tako težko deliti znanje, ko pa v človeku tli želja po povedati, pokazati, navdušiti ljudi, pridobiti spoštovanje za svojo »modrost«.

Človek tudi rad izve, vpraša, želja po novem znanju je zagotovo v naši naravi. Možnost pridobivanja znanja in osebnega razvoja je redno visoko na lestvici pričakovanj zaposlenih. Prav tako tudi smisel dela in osebna uresničitev. Če znaš, če veš, če imaš ustrezne kompetence, če imaš pri tem še pomoč, potem sta smisel in uresničitev tu. In organizacijsko znanje, ki se skozi medsebojno pomoč in deljenje širi in krepi kompetence, ustvarja kulturo učeče se in uspešne ogranizacije


Osnovni cilj upravljanja organizacijskega znanja je torej v ljudeh odkriti še ne(po)znane talente, izkušnje in ideje, ki se (še) ne širijo. In vse to zajeti, deliti in krepiti. Pri tem je vir znanja in izkušenj prav vsakdo v organizaciji. Čeprav se vedno ustvari neko aktivno jedro tistih, ki najbolj predajajo znanje, je cilj dobrega upravljanja spodbuditi vse. Tudi novo zaposleni, ki se šele uvajajo, lahko pomagajo drug drugemu, lahko delijo svoje izkušnje in znanje. Ni ravni v organizaciji, ki ne bi imela svojega zaklada znanja in izkušenj!

Pri deljenju in upravljanju znanja je pomembno vprašanje...