Človek, ki izkazuje hvaležnost, je morda včasih videti staromodno, toda vse bolj ugotavljamo, da je takšen odnos do ljudi in stvari izjemno progresiven. Povezan je namreč z večjo sposobnostjo komuniciranja in negovanja učinkovitih interakcij z drugimi, kar je eden od elementov graditve dolgoročno uspešnega poslovnega odnosa.

Večina avtorjev se strinja, da je hvaležnost čustvo, ki se pojavi, ko ugotovimo, da smo od nekoga prejeli nekaj dobrega v materialnem ali psihološkem smislu. To dobro prihaja od neke določene osebe, zato smo ji zanj hvaležni. Hvaležnost se pojavi pod določenimi pogoji: prisotno mora biti zaznavanje, da je prejeto nekaj pozitivnega, da tega ne moremo pripisati lastnemu trudu, poleg tega mora v nas vzbuditi potrebo po oddolžitvi za prejeto. Hvaležnost ima tri komponente. Prva je prijeten občutek, da smo deležni pozornosti nekoga ali nečesa oziroma to pozornost vračamo. Druga komponenta vključuje dobre želje, namenjene osebi, stvari ali dogodku, ki nam je po subjektivnem dojemanju storil nekaj pozitivnega, hvalevrednega. Tretja komponenta hvaležnosti je tendenca, da zaradi pozitivnega dejanja sočloveka tudi sami storimo nekaj pozitivnega, in sicer v odnosu do človeka, ki smo mu hvaležni, oziroma na splošno.

Ne smemo zanemariti moralnih funkcij hvaležnosti. Prva je moralni barometer, saj se hvaležnost pojavi kot posledica zaznave sprememb v vedenju in odnosu do druge osebe. Prejemnik opazi, da mu dejanje dobrotnika prinaša korist in pozitivno vpliva na njegovo blagostanje. Druga funkcija hvaležnosti je motivacijska, tj. stimulira njenega prejemnika k prosocialnemu vedenju. Tretja funkcija je okrepitev prosocialnega vedenja dobrotnika. Izkazana hvaležnost naleti pri njenem prejemniku na ugoden odziv, zato spodbudi dobrotnika k nadaljevanju te prakse.

Človek, ki izkazuje hvaležnost, je morda včasih videti staromodno, toda vse bolj ugotavljamo, da je takšen odnos do ljudi in stvari izjemno progresiven. Povezan je namreč z večjo sposobnostjo komuniciranja in negovanja učinkovitih interakcij z drugimi, kar je eden od elementov graditve dolgoročno uspešnega poslovnega odnosa.

Večina avtorjev se strinja, da je hvaležnost čustvo, ki se pojavi, ko ugotovimo, da smo od nekoga prejeli nekaj dobrega v materialnem ali psihološkem smislu. To dobro prihaja od neke določene osebe, zato smo ji zanj hvaležni. Hvaležnost se pojavi pod določenimi pogoji: prisotno mora biti zaznavanje, da je prejeto nekaj pozitivnega, da tega ne moremo pripisati lastnemu trudu, poleg tega mora v nas vzbuditi potrebo po oddolžitvi za prejeto. Hvaležnost ima tri komponente. Prva je prijeten občutek, da smo deležni pozornosti nekoga ali nečesa oziroma to pozornost vračamo. Druga komponenta vključuje dobre želje, namenjene osebi, stvari ali dogodku, ki nam je po subjektivnem dojemanju storil nekaj pozitivnega, hvalevrednega. Tretja komponenta hvaležnosti je tendenca, da zaradi pozitivnega dejanja sočloveka tudi sami storimo nekaj pozitivnega, in sicer v odnosu do človeka, ki smo mu hvaležni, oziroma na splošno.

Ne smemo zanemariti moralnih funkcij hvaležnosti. Prva je moralni barometer, saj se hvaležnost pojavi kot posledica zaznave sprememb v vedenju in odnosu do druge osebe. Prejemnik opazi, da mu dejanje dobrotnika prinaša korist in pozitivno vpliva na njegovo blagostanje. Druga funkcija hvaležnosti je motivacijska, tj. stimulira njenega prejemnika k prosocialnemu vedenju. Tretja funkcija je okrepitev prosocialnega vedenja dobrotnika. Izkazana hvaležnost naleti pri njenem prejemniku na ugoden odziv, zato spodbudi dobrotnika k nadaljevanju te prakse.