Integralni organizacijski razvoj je pristop, ki se osredotoča na celovitost in povezanost različnih vidikov organizacije pri njihovem razvoju. Ta pristop upošteva širši kontekst organizacije, vključno z njenimi strukturami, procesi, kulturo, ljudmi, vrednotami in cilj, ter z vlogo in vrednotami ter znanji posameznika.   

Integralni organizacijski razvoj temelji na integralni teoriji, ki jo je razvil filozof in pisatelj Ken Wilber. Ta teorija vključuje razumevanje organizacij kot kompleksnih sistemov, ki vključujejo notranje in zunanje vidike ter različne ravni zavedanja in razvoja. 

Integralni pristop k organizacijskemu razvoju vključuje naslednje ključne elemente: 

Celovitost: Upoštevanje vseh ključnih vidikov organizacije, kot so struktura, procesi, kultura, vrednote, ljudje itn., ter razumevanje njihove medsebojne povezanosti in vpliva na delovanje organizacije. 

Več ravni zavedanja: Prepoznavanje, da organizacije obstajajo na različnih ravneh zavedanja in razvoja ter da je treba pri razvoju organizacije upoštevati rast in napredovanje na teh ravneh. 

Integracija pristopov: Povezovanje različnih metod, modelov in orodij za organizacijski razvoj, kot so strategija, strateško načrtovanje, vodenje sprememb, razvoj zaposlenih, komunikacija, inovacije itn., v celovit pristop, ki upošteva več vidikov organizacije. 

Sodelovanje in vključevanje: Vključevanje zaposlenih, strank, zunanjih deležnikov in drugih vpletenih strani v proces organizacijskega razvoja, da se zagotovi celovito razumevanje in podpora pri implementaciji sprememb. 

Integralni organizacijski razvoj stremi k trajnostnemu napredku organizacij, ki so prilagodljive, inovativne ter zavezane družbeno-ekološki odgovornosti. Ta pristop poudarja dolgoročno rast, uspeh in dobrobit organizacij ter njihovega širšega okolja. 

Organizacijski razvoj je točno to: vse dejavnosti, ki se jih imamo namen lotiti na ravni 

organizacije, da bi povečali učinkovitost in zdravje te organizacije. Pomembno je poudariti, da gre za načrtne, torej zavestne dejavnosti, da te dejavnosti vključujejo organizacijo kot celoto ali pa njene ključne dele. 

Integralni organizacijski razvoj stremi k trajnostnemu napredku organizacij, ki so prilagodljive, inovativne ter zavezane družbeno-ekološki odgovornosti. 

Pri organizacijskem razvoju govorimo o različnih ravneh razvoja, ki odražajo stopnjo napredka organizacije. Nekateri pogosti nivoji razvoja organizacije vključujejo: 

Začetni nivo: Na začetnem nivoju organizacija še ni vzpostavila jasnih struktur, procesov ali sistemov. Komunikacija in usklajevanje sta pogosto slaba, organizacijska kultura pa ni dobro oblikovana. 

Nivo optimizacije: Na tem nivoju organizacija doseže določeno mero stabilnosti in začne vzpostavljati boljše strukture, procese in sisteme. Komunikacija je izboljšana, vendar še ni popolna, organizacijska kultura pa se oblikuje in usmerja proti skupnim vrednotam. 

Nivo izboljšave: Organizacija na tem nivoju aktivno prepoznava in izvaja spremembe za izboljšanje delovanja. Strukture, procesi in sistemi so optimizirani, komunikacija je odprta in učinkovita, organizacijska kultura pa podpira in spodbuja inovativnost ter učenje. 

Nivo inovacij: Na tem nivoju organizacija izkazuje visoko stopnjo inovativnosti in ustvarjalnosti. Procesi in strukture so prilagodljivi in agilni, komunikacija je odprta in spodbuja sodelovanje, organizacijska kultura pa podpira eksperimentiranje, sprejemanje tveganj in nenehno učenje. 

Nivo trajnostne odličnosti: Na najvišjem nivoju razvoja organizacija doseže trajnostno odličnost. To pomeni, da organizacija dosega vrhunske rezultate na vseh področjih, vključno z uspešnostjo, inovacijami, zadovoljstvom zaposlenih, strankami in družbeno-ekološko odgovornostjo.