Prakse

HR&M projekt leta: Kako je Gasilska zveza Ljubljana pristopila k privabljanju prostovoljcev

Čas branja 6 min

Vprašanja o pomanjkanju aktivnih članov pestijo večino nevladnih organizacij, športnih in kulturnih društev. Nina Pandel Košir, strokovna sodelavka za razvoj, koordinacijo in podporo delovanju v Gasilski zvezi Ljubljana, pojasnjuje, kako so z inovativnim konceptom »dvojnega članstva«, sistemskim mentorstvom in premišljeno kadrovsko inkubacijo presegli tradicionalne vzorce prostovoljstva ter našli način za ohranjanje prihodnosti prostovoljnega gasilstva. Projekt A tud’ ti? je tako postal HR&M projekt leta v kategoriji javnih in nepridobitnih organizacij.

Kako ste presegli tradicionalno, pogosto družinsko, vpetost v prostovoljno gasilstvo in nagovorili specifično mestno populacijo ter študente/delovne migrante, ki do zdaj niso imeli stika s to dejavnostjo?

Izhajali smo iz dejstva, da urbano okolje zahteva drugačen pristop. V manjših krajih je gasilstvo pogosto del družinske tradicije in lokalne identitete, v Ljubljani pa so življenjske poti bistveno bolj dinamične. Ljudje se zaradi študija in dela selijo, ponudba prostočasnih dejavnosti je velika, zato ne moremo več računati samo na tradicionalen prehod iz mladine v operativne vrste. Zato smo projekt zasnovali zelo odprto. A tud’ ti? že z imenom sporoča, da gasilstvo ni namenjeno samo tistim, ki znajo nekaj klasično gasilskega, ali pa so vanj vstopili kot otroci. 

Nagovarjamo dve skupini. Prva so posamezniki, ki gasilsko znanje sicer že imajo, vendar jih je dijaška, študijska ali poklicna pot pripeljala v Ljubljano. Njim z dvojnim operativnim članstvom omogočamo, da ostanejo aktivni tudi tam, kjer trenutno živijo. Druga skupina pa so ljudje brez kakršnega koli gasilskega predznanja. Zanje odpiramo pot postopnega vključevanja, mentorstva, vaj in usposabljanja. Pomemben naslednji korak vidimo tudi v tesnejšem sodelovanju z gimnazijami in fakultetami, kot tudi študentskimi in dijaškimi naselji. Želimo ustvariti kontinuirano pot. Mlade seznaniti z gasilstvom, jih v času šolanja aktivirati in jim nato omogočiti nadaljnji razvoj v operativnem članstvu.

Uvedba dvojnega operativnega članstva je prelomna inovacija. Kakšne organizacijske in administrativne prilagoditve so bile potrebne znotraj zveze, da ta mehanizem v praksi deluje gladko in brez zmešnjav pri aktivaciji članov?

Pri dvojnem članstvu je bistveno, da ne ustvarjamo vzporednega sistema, ampak posameznika smiselno vključimo v obstoječe strukture. Zato smo velik poudarek namenili jasnemu sprejemu novega člana v društvo, njegovemu postopnemu uvajanju, mentorstvu, rednemu vključevanju v vaje ter nadaljnjemu usposabljanju. 

Na ravni zveze je pomembna predvsem koordinacija med društvi in komisijami, prenos informacij in znanja ter načrtovanje kadrov tako, da se novi člani dejansko vključijo v dejavnosti in ne ostanejo samo evidentirani na papirju. Vodstvo pri tem zagotavlja pogoje za sodelovanje, koordinira delo med strukturami zveze in spodbuja povezovanje ter prenos znanja. Za nas je pomembno, da posameznika ne vključimo samo formalno, ampak da je celoten proces usklajen med gostujočim in matičnim društvom. Z vsakim novim članom se v gostujočem ljubljanskem društvom najprej pogovorimo o njegovem dosedanjem gasilskem znanju, usposobljenosti in izkušnjah ter o tem, na kakšen način želi ostati aktiven tudi v Ljubljani. Nato se povežemo z njegovim matičnim društvom in aktualnimi poveljniki ter skupaj jasno opredelimo, kako bo član deloval v obeh enotah.

Oznake:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije