Družba

Zaposlovanje mladih: So tuji študenti skriti potencial trga dela?

Čas branja 12 min

V Sloveniji se šola 13 % študentov ter 7 % dijakov s tujim državljanstvom. Od teh jih približno 10.000 občasno opravlja tudi študentsko delo, kar predstavlja okrog 10 % vseh dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo. Prihajajo iz kar 98 različnih držav. A med njimi veliko večino, kar 80 %, predstavljajo mladi  iz držav bivše Jugoslavije. Bodo ostali pri nas?

Izvedeli boste:
Kakšno vlogo imajo tuji študenti na slovenskem trgu dela?
Katere izzive in priložnosti prinaša vključevanje mednarodnih mladih v študentsko delo?
Kako lahko delodajalci izkoristijo potencial tujih dijakov in študentov?

V Sloveniji je bilo v terciarno izobraževanje v šolskem letu 2023/24 vključenih 80.648 študentov, med njimi jih je imelo 10.561 tuje državljanstvo, kar predstavlja 13 % vseh študentov (SURS, 2024c). Prihajajo iz več kot 120 različnih držav, a večina jih prihaja iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Trend internacionalizacije je prisoten že dlje časa, v slovenske terciarne ustanove se vključujejo tako mladi, ki celoten študij opravijo v Sloveniji, kot tudi tisti, ki pridejo za krajši čas v okviru izmenjalnih programov. Njihova motivacija za šolanje v Sloveniji je različna. Večinoma vidijo prednost v kakovosti študija v Sloveniji ter pridobitvi EU izobrazbe, ki jim odpira vrata širše v Evropsko unijo in svet, prav tako je prednost šolanje brez šolnine. Za mnoge mlade iz prostora bivše Jugoslavije je pomembna bližina matične države ter podobnost jezika, za nekatere tudi družinske vezi.

Slika je simbolična. Foto: Depositphotos

V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu 2023/24 vključenih 80.685 dijakov (SURS, 2024a), med njimi jih je imelo 6,98 % tuje državljanstvo, torej 5.632 dijakov. Pri vpisu v srednješolsko izobraževanje pa gre v veliko primerih za selitev celotne družine v Slovenijo in s tem tudi vpis dijakov v srednjo šolo v naši državi.

V Sloveniji se šola 13 % študentov in 7 % dijakov s tujim državljanstvom, od tega jih okoli 10.000 opravlja tudi študentsko delo.

Tako v srednjih šolah kot na večini fakultet - z nekaterimi izjemami - poteka izobraževalni proces v slovenskem jeziku, tako da se mladi relativno hitro naučijo slovenščine, saj v tem jeziku pišejo teste in opravljajo izpite. Ker večina mladih, vpisanih v slovenski šolski sistem, prihaja iz držav bivše Jugoslavije, imajo z jezikom na splošno bistveno manj težav kot njihovi vrstniki, ki prihajajo iz drugih jezikovnih skupin in drugih celin.

Pogoji za opravljanje študentskega dela mednarodnih mladih

Tuji oz. mednarodni dijaki in študenti lahko v Sloveniji opravljajo študentsko delo pod enakimi pogoji kot slovenski dijaki in študenti.

V Sloveniji lahko študentsko delo opravljajo dijaki oz. študenti, ki:

- imajo status dijaka/študenta v Sloveniji,

- v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji,

- se šolajo v tujini;če prihajajo iz tretjih držav, potrebujejo dokazilo o stalnem prebivališču v Sloveniji.

V Sloveniji si morajo urediti davčno številko in EMŠO. Za prejemanje zaslužka oz. nakazil iz naslova študentskega dela pa potrebujejo slovenski ali EU bančni račun.

Kakšne so statistike študentskega dela med vsemi mladimi?

Od vseh 161.333 dijakov in študentov v Sloveniji jih po uradnih poročanih podatkih Finančne uprave RS dobri dve tretjini opravi vsaj eno uro študentskega dela v letu, to je 100.000 mladih (FURS, 2024, Miloševič Zupančič, 2025). Povprečno delajo 2,5 meseca na leto in za svoje delo pridobijo 2,5 mesecev pokojninske dobe (Domadenik Muren in Miloševič Zupančič, 2025).

Povprečen zaslužek vseh dijakov in študentov v Sloveniji iz študentskega dela je v letu 2023 znašal 3.498 € neto na leto oziroma 246 € neto, preračunano na mesec (Miloševič Zupančič, 2025). Mladi najpogosteje opravljajo študentska dela:

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije