Družba

(Neformalno) interno komuniciranje v hibridnih oblikah dela

Čas branja 8 min

Nove oblike dela zahtevajo tudi nove pristope k internemu komuniciranju. Sodelavci, ki deloma ali v celoti delajo na daljavo oz. hibridno, lahko hitro postanejo izločeni iz dnevnega, predvsem neformalnega dogajanja. To vodi v manjšo vključenost, slabši občutek pripadnosti in posledično nižjo zavzetost. V organizacijah se moramo te nevarnosti zavedati ter komuniciranje – predvsem na ravni vodij – prilagoditi tako, da zagotovimo enakovredno obravnavo obojih: sodelavcev v pisarni in tistih na daljavo. Pomembno vlogo pri tem igra neformalna komunikacija, ki hitro postane slepa pega, njen prispevek k ohranjanju zavzetosti zaposlenih pa ostane spregledan.

Izvedeli boste:

Prehod na hibridno delo je spremenil naravo neformalnega internega komuniciranja. V organizacijah je manj naključnih, spontanih pogovorov in več strukturiranih, načrtovanih ali digitalno posredovanih stikov. Neformalnost s tem ne izgine, spremeni pa se njena oblika: v pisarni je bila posledica fizične bližine, v hibridnem okolju pa jo omogočajo pravila komunikacijskih kanalov in dogovorjeni mikro rituali. Neformalna komunikacija ostaja ključni nosilec kulture pripadnosti, zaupanja, socialne integracije in operativne koordinacije, zato je organizacije ne smejo obravnavati kot nepomemben element.

Hibridno delo preoblikuje neformalno komuniciranje v strukturiran proces: namesto da se pogovori zgodijo mimogrede, na hodniku ali ob kavi, jih je treba načrtno ustvarjati. Zmanjšana fizična bližina namreč zmanjšuje samodejni dostop do ljudi. Vodje, HR ter interni komunikatorji se morajo zato zavedati razlike med informacijo in povezovanjem: hibridna organizacija ne potrebuje le kanalov za prenos novosti, temveč okolje, v katerem ljudje ostanejo čustveno in socialno povezani.

»V hibridni organizaciji neformalnost ne izgine, temveč spremeni obliko: iz spontane posledice fizične bližine preide v zavestno ustvarjene mikro rituale in dogovorjena pravila.«

Kaj se dogaja v hibridnih delovnih okoljih?

Raziskovalca Heidi in Simonsson (2026) sta proučevala, kako menedžerji in zaposleni doživljajo neformalno komunikacijo v hibridnem okolju ter kako nove prakse oblikujejo vključevanje zaposlenih. Ugotovila sta, da se neformalna komunikacija veliko lažje ohranja na horizontalnih ravneh sodelovanja (med vrstniki), medtem ko se stiki med hierarhičnimi ravnmi in povezovanje med različnimi enotami ohranjata težje.

Ker to lahko oslabi občutek povezanosti, menedžerji vse pogosteje prevzemajo vlogo ustvarjalcev priložnosti, zaposleni pa postajajo bolj pozorni na vrednost neformalnih stikov za pripadnost, zaupanje, socialno integracijo in izmenjavo znanja, še ugotavljata raziskovalca.

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije