Ko govorimo o pomanjkanju kadrov, pogosto še vedno razmišljamo predvsem o tem, kako najti dovolj ljudi za prosta delovna mesta. Toda za srednjo in vzhodno Evropo postaja vprašanje bistveno širše: kaj se zgodi z gospodarsko rastjo, če je ljudi, ki lahko delajo, dolgoročno manj?

Izvedeli boste:

• Zakaj demografski pritisk postaja neposreden poslovni problem podjetij.
• Katere skupine prebivalstva bodo morale postati pomembnejši del kadrovskih strategij.
• Zakaj samo zaposlovanje novih ljudi ne bo več dovolj.
• Kako lahko HR poveže upravljanje starejših kadrov, razvoj ženskih talentov, mlade in dokvalifikacijo.
• Zakaj mora biti UI del odgovora na pomanjkanje ljudi, ne pa ločen tehnološki projekt.

Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da se je srednjeročni gospodarski potencial srednje in vzhodne Evrope zmanjšal na povprečno 2,5 odstotka, medtem ko je pred vstopom držav v Evropsko unijo znašal približno 5 odstotkov. Med razlogi izpostavlja demografske pritiske, slabše izvozne obete in vse močnejšo konkurenco. Za Slovenijo je to pomembno opozorilo: kadrovski bazen se ne bo povečal sam od sebe, zato bo morala rast vse bolj temeljiti na tem, kako dobro organizacije izkoristijo ljudi, ki jih že imajo.

To pomeni tudi spremembo vloge HR-ja. Demografija ni več tema, ki jo lahko prepustimo državni politiki, kadrovski statistiki ali dolgoročnim projekcijam. Postaja del vprašanj o produktivnosti, organizaciji dela, razvoju zaposlenih, avtomatizaciji in konkurenčnosti podjetja.

Demografija ni več oddaljena grožnja, ampak omejitev rasti

IMF ugotavlja, da se je prispevek srednje in vzhodne Evrope k gospodarski rasti Evropske unije zmanjšal. Med letoma 2020 in 2026 je regija prispevala približno 27 odstotkov k rasti EU, pred pandemijo pa približno 30 odstotkov. Na gospodarsko sliko vplivajo tudi slabši izvozni obeti, zlasti zaradi šibkejše Nemčije, ki je ključna trgovinska partnerica številnih držav v regiji. :contentReference[oaicite:2]{index=2}

Vendar je za HR najbolj pomemben drug del zgodbe. IMF med ključnimi odgovori na demografski pritisk izpostavlja večjo udeležbo mladih, žensk in starejših na trgu dela ter hitrejše uvajanje umetne inteligence in drugih tehnologij. :contentReference[oaicite:3]{index=3}

Skupine, ki jih bo prihodnji trg dela potreboval več, niso nujno tiste, ki jih podjetja danes najbolj sistematično razvijajo.

To je pomemben premik v razumevanju kadrovskega izziva. Če je tradicionalni model rasti temeljil na kombinaciji več zaposlenih, več kapitala in večje produktivnosti, bo moral prihodnji model računati tudi na manjšo oziroma počasneje rastočo delovno populacijo.

Za podjetje to pomeni, da lahko pomanjkanje ljudi omeji rast še prej, preden se pokaže kot klasičen problem zaposlovanja. Podjetje lahko ima naročila, tehnologijo in kapital, vendar ne dovolj ljudi z ustreznimi znanji.

Slovenija ima pri tem manj prostora za čakanje

Več v kategoriji HRM

Družba

Uredništvo HR&M

Svetovni dan dostojnega dela: Kje na trgu dela stoji Slovenija?

Prakse

Sabina Lokar

HR&M projekt leta: Kako je Gasilska zveza Ljubljana pristopila k privabljanju prostovoljcev

Družba

Stevanče Nikoloski

Umetna inteligenca ne bere misli – bere navodila

Vodenje

Uredništvo HR&M

Interno komuniciranje: Kaj se lahko naučimo iz komunikacije volkov in divjih mačk?

Več člankov iz te kategorije