Družba

Kadrovski izzivi prihodnosti: Pripravljeni na spremembe?

Čas branja 6 min

V času hitrih tehnoloških sprememb, digitalizacije, umetne inteligence (UI) in okoljske krize doživlja trg dela temeljito preobrazbo. V ospredje prihajajo nova delovna mesta, obstoječa se spreminjajo ali izginjajo. Po mnenju OECD bo kar polovica zaposlenih v razvitih gospodarstvih v naslednjih petih letih potrebovala nova znanja in spretnosti, da bodo lahko ohranili svojo zaposljivost in prispevali k rasti inovativnega, digitalnega in trajnostnega gospodarstva.

Toda ob vsem tem razvoju postaja vse bolj očitno, da številna podjetja in zaposleni tem spremembam preprosto ne sledijo. Raziskave kažejo, da vrzel med potrebnimi in razpoložljivimi veščinami hitro narašča – in da to ni več zgolj izziv človeških virov, temveč ključno vprašanje dolgoročne konkurenčnosti in socialne kohezije.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Trije megatrendi, ki preoblikujejo delo

Na trg dela trenutno vplivajo trije ključni megatrendi: digitalna in zelena preobrazba ter demografske spremembe. Skupaj korenito spreminjajo potrebe po kompetencah, strukturo zaposlovanja in načine dela. Po poročilu The Future of Jobs 2025 (WEF, 2025) bodo do leta 2027 ključne kompetence prihodnosti vključevale analitično razmišljanje, ustvarjalnost, tehnološko pismenost (kot so poznavanje umetne inteligence, big data in orodij za avtomatizacijo), čustveno inteligenco in prilagodljivost. Do leta 2027 bo kar 44 % osnovnih veščin zaposlenih podvrženih spremembam, največ zaradi uvajanja umetne inteligence, avtomatizacije in digitalizacije poslovanja. 

Ključne kompetence prihodnosti vključujejo digitalno pismenost, podatkovno analitiko, zelene veščine in mehke spretnosti

Največ se na trgu dela povprašuje po  digitalnih spretnostih – kar 75 % podjetij v raziskavi WEF (2025) je navedlo, da bodo vlagala v usposabljanje zaposlenih na področju digitalnih orodij, umetne inteligence in avtomatizacije. McKinsey (2024) ocenjuje, da skoraj 40 % delovnih mest v razvitih gospodarstvih že zahteva digitalne veščine, vendar primanjkuje usposobljenih kadrov. 

WEF (2025) v svojem poročilu poudarja, da je povpraševanje po UI-povezanih kompetencah, vključno z osnovami algoritmov, upravljanjem s strojnim učenjem in uporabo orodij za avtomatizacijo, med najhitreje rastočimi, vendar več kot polovica zaposlenih ne prejme nikakršnega usposabljanja na teh področjih. OECD (2023) poroča, da povpraševanje po digitalni pismenosti dodatno narašča zaradi razmaha dela na daljavo, ki je v državah OECD običajno organizirano v obliki dvo- do tridnevnega dela od doma na teden. Poleg tega je UI že integrirana v številne delovne procese, kar povečuje povpraševanje po kombinaciji digitalnih znanj in mehkih veščin, kot so komunikacija, vodenje in sposobnost hitrega učenja (LinkedIn, 2023). Podobno kažejo tudi podatki za Slovenijo, kjer je med najbolj iskanimi kompetencami analiza digitalnih podatkov, visoko pa se uvrščajo tudi organiziranje, mreženje in uporaba digitalnih orodij za reševanje problemov (graf 1).

Vir: Cedefop, 2025

Zelena preobrazba predstavlja drug ključen izziv in priložnost. OECD opozarja, da bo za uspešno vključitev v nizkoogljično gospodarstvo potrebna široka paleta novih znanj, tako tehničnih kot sistemskih. Po ocenah Evropske komisije (GreenComp, 2022) bo do leta 2030 v EU kar 18 milijonov delovnih mest neposredno povezanih z zelenim prehodom. Povečano povpraševanje po zelenih kompetencah že beležijo tudi tržne platforme: na primer LinkedIn je zabeležil 22,4-odstotno rast zanimanja za zelene spretnosti med letoma 2022 in 2023. Gre za znanja, ki vključujejo sistemsko razmišljanje, sposobnost predvidevanja posledic okoljskih odločitev, trajnostno inoviranje in ESG usmerjeno delovanje.

Demografske spremembe še dodatno zaostrujejo kadrovske razmere. Delež prebivalcev, starejših od 65 let, bo v EU do leta 2050 narasel na kar 30 %, medtem ko se delovno aktivno prebivalstvo zmanjšuje (Eurostat, 2024). Starajoče se prebivalstvo bo zahtevalo razvoj novih modelov dela, vključno z vseživljenjskim učenjem in podporo za daljšo delovno aktivnost. 

Ti megatrendi ne delujejo ločeno – ustvarjajo pritisk na izobraževalne sisteme, delodajalce in posameznike, da se hitro prilagodijo novim zahtevam trga dela, krepijo odpornost zaposlenih ter oblikujejo fleksibilne, trajnostne in digitalno podprte strategije upravljanja talentov.

Trg dela v Sloveniji: Ob rahlem obratu trendov izzivi ostajajo

Tudi v Sloveniji se soočamo z resnimi kadrovskimi izzivi. Analiza trga dela kaže, da številne poklicne skupine izgubljajo zanimanje iskalcev zaposlitve, medtem ko podjetja že danes težko zapolnijo osnovne potrebe. Digitalizacija in avtomatizacija ustvarjata novo povpraševanje, hkrati pa prinašata izzive za nizko in srednje usposobljeno delovno silo, ki zahteva nadgradnjo znanja.

Največje pomanjkanje kadra je trenutno na področju logistike (vozniki), zdravstva (medicinske sestre), industrije (varilci) in informacijskih tehnologij (programerji, analitiki in strokovnjaki za kibernetsko varnost). Gre za poklice, kjer so delovni pogoji zahtevni, poklicna pot manj privlačna za mlade, izobraževalne kapacitete omejene, podjetja pa se srečujejo s težavo pri zadrževanju kadra. 

Po podatkih Statističnega Urada RS (SURS, 2025) se je v 1. četrtletju 2025 število zaposlenih prvič po skoraj treh letih ponovno spustilo pod mejo 800.000. Največji upadi so bili zaznani v predelovalnih dejavnostih (−5.000 delovnih mest) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Stopnja prostih delovnih mest se je v tem času zvišala na 2,3 %, kar je za 0,1 odstotne točke več kot v predhodnem četrtletju, kar nakazuje na neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. K dvigu je pripomoglo predvsem dejstvo, da je število zasedenih delovnih mest upadlo bolj kot običajno. Najvišjo stopnjo prostih mest so zabeležili v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (4,9 %), sledila sta gostinstvo (4,4 %) in gradbeništvo (4,2 %).

*majhna velikost vzorca Vir: Cedefop, 2025

Cedefop (2025) ocenjuje, da se bo v prihodnjih letih največ novih zaposlitev v Sloveniji ustvarilo na področju IKT, zdravstva, gradbeništva in strokovnih storitev (graf 2). Večina teh delovnih mest bo zahtevala srednjo ali višjo izobrazbo ter ustrezne digitalne in komunikacijske kompetence. Poseben izziv bo zagotoviti, da prehod v digitalno in zeleno gospodarstvo ne bo poglobil razlik med izobraženimi in manj izobraženimi ter da bodo ukrepi vseživljenjskega učenja na voljo tudi ranljivejšim skupinam.

Podjetja kot motor razvoja kompetenc

Vloga podjetij se ob tem spreminja – niso več zgolj uporabniki znanja, ampak postajajo njegovi soustvarjalci. Za uspešno transformacijo delovne sile so ključni notranji programi usposabljanja, krajši modulni programi (mikro certifikati) in digitalne akademije v podjetjih. Ob tem pa morajo izobraževalni sistemi postati bolj agilni, vključiti digitalna orodja in interdisciplinarnost, vzpostaviti sodelovanje s podjetji in razviti nove učne oblike, kot so projektno učenje, mentorstvo in praksa. 

Napredna podjetja že danes uporabljajo analitiko za napovedovanje kompetenčnih vrzeli, prilagoditev kadrovskih strategij in izboljšanje zaposlitvenega marketinga. Številna podjetja, med katerimi sta na primer Siemens in IBM, razvijajo lastne akademije, kjer izobražujejo zaposlene na področjih digitalnih znanj, vodenja v času sprememb in ESG kompetenc. Po podatkih Cedefop (2025) imajo podjetja, ki sistematično vlagajo v znanje zaposlenih, boljši dostop do kadra in hitreje uvajajo inovacije.

Ob tem je ključno, da vse deležnike – podjetja, državo, sindikate in izobraževalne ustanove – povežemo v usklajeno strategijo razvoja talentov, ki bo proaktivna, vključujoča in usmerjena v prihodnost. Le tako bomo lahko obvladovali hkratne izzive tehnoloških, zelenih in demografskih sprememb ter zagotovili, da bo Slovenija med zmagovalci prihodnje delovne revolucije.

Literatura in viri

  1. World Economic Forum. (2025). The Future of Jobs Report 2025. Geneva, Switzerland.
  2. McKinsey & Company. (2024). Defining the Skills Citizens Will Need in the Future of Work.
  3. OECD (2023). Skills Outlook 2023: Skills for a Resilient Green and Digital Transition.
  4. Eurostat (2023). Labour Market Statistics – Slovenia.
  5. Cedefop. (2025). Skills in transition: The way to 2035.
  6. OECD. (2023). OECD Skills Outlook 2023: Skills for a Resilient Green and Digital Transition. OECD Publishing.
  7. LinkedIn. (2023). The Most In-Demand Skills 2023. 
  8. European Commission. (2022). GreenComp: The European sustainability competence framework. Publications Office of the European Union. 

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije