Umetna inteligenca že pomaga pripravljati zaposlitvene oglase, pregledovati prijave in analizirati plačne podatke. Naslednji korak bi lahko bil precej bolj občutljiv: avtonomni agenti, ki se v imenu kandidatov in delodajalcev pogajajo o plačah, pogodbah in drugih pogojih dela. Anthropic že preizkuša takšne oblike sodelovanja med sistemi UI. Toda kdo bo odgovoren za dogovor, ki ga namesto človeka sklene njegov digitalni zastopnik?

Predstavljajte si zaposlitveni razgovor, ki se je uspešno zaključil. Kandidat prejme ponudbo, vendar se o višini plače, dodatnih ugodnostih in pogojih dela ne pogovarja neposredno s kadrovikom. Svojemu agentu umetne inteligence naroči, naj pridobi čim boljšo ponudbo. Na drugi strani je agent delodajalca, ki pozna plačne razrede, razpoložljivi proračun in možnosti za dodatne ugodnosti. Sistema si izmenjata predloge, ocenjujeta možnosti in oblikujeta dogovor, ki ga nato potrdita človeka.

Takšen prizor za zdaj še ni običajna zaposlitvena praksa. Je pa scenarij, ki ga tehnološka podjetja že raziskujejo.

Financial Times je nedavno poročal, da se ameriški Anthropic posvetuje s pravnimi strokovnjaki o pravilih, po katerih bi lahko agenti UI v prihodnje zastopali interese uporabnikov pri pogajanjih. Med možnimi področji uporabe so dogovarjanje o cenah, reševanje sporov ter pogajanja o pogodbenih in plačnih pogojih.

Vprašanje ni več samo, ali lahko umetna inteligenca pripravi dober pogajalski predlog. Raziskovalci preverjajo, ali lahko agenti samostojno zastopajo ljudi, sklepajo dogovore in pri tem upoštevajo njihove interese ter dogovorjene omejitve.

Od pogajanja za rabljeno knjigo do pogajanja o plači

Anthropic je maja 2026 predstavil rezultate eksperimenta Project Deal, v katerem je 69 zaposlenih svojim agentom Claude prepustilo nakupovanje in prodajo osebnih predmetov na internem trgu.

Zaposleni so najprej določili, kaj želijo prodati oziroma kupiti, kakšne cene pričakujejo in kako naj se njihovi agenti pogajajo. Nato so agenti samostojno objavljali ponudbe, iskali kupce, predlagali cene in sklepali dogovore.

V enem tednu so sklenili 186 poslov v skupni vrednosti nekaj več kot 4.000 dolarjev. Ko se je eksperiment začel, agenti za posamezne dogovore niso več potrebovali človeške potrditve.

Raziskovalci so izvedli še vzporedni preizkus, v katerem so primerjali rezultate zmogljivejšega modela Claude Opus 4.5 in manj zmogljivega Claude Haiku 4.5.

Ugotovili so, da so zmogljivejši agenti pri večini objektivnih meril dosegali boljše pogajalske rezultate. Še zanimivejše pa je, da uporabniki slabših modelov te razlike niso zaznali.

Septembra je Anthropic objavil tudi nadaljevanje raziskovanja, Project Swap, v katerem so agenti v imenu zaposlenih iz šestih pisarn izmenjevali knjige. Raziskovalci so tako dodatno preučevali, kako agenti razumejo preference ljudi in iščejo dogovore, ki bi jim ustrezali.

Če lahko agent v imenu uporabnika poišče knjigo, se pogaja o njeni vrednosti in sklene dogovor, se odpira vprašanje, ali bi podobno lahko ravnal tudi pri ponudbi za zaposlitev.

Vendar obstaja pomembna razlika: pogajanja o rabljenem predmetu niso enakovredna dogovarjanju o plači, ki vpliva na posameznikovo preživetje, karierne možnosti in dolgoročni odnos z delodajalcem. Eksperimenti zato dokazujejo določene tehnološke zmožnosti, ne pa pripravljenosti sistemov za samostojno sklepanje zaposlitvenih dogovorov.

Bi boljši agent pomenil tudi višjo plačo?

Več v kategoriji Družba

Družba

Vesna Miloševič Zupančič, mag. manag.

Kaj želijo mladi od delodajalcev?

Pravo in davki

Damjan Mašera

Preglednost plačil: kje smo in kakšne so obveznosti delodajalcev?

Vodenje

Uredništvo HR&M

Zakaj 70 % transformacij ne doseže pričakovanih rezultatov?

Družba

Uredništvo HR&M

Vsak enajsti zaposleni v EU dela pod pogoji, ki si jih ni izbral. Kje je meja med fleksibilnostjo in negotovostjo?

Več člankov iz te kategorije