Namen evropske direktive o preglednosti plačil je odpravljanje plačnih razlik med spoloma. Čeprav je rok za prenos v slovensko zakonodajo potekel 7. junija 2026, Slovenija posebnega izvedbenega zakona še ni sprejela. Položaj je zato pravno nejasen: minimalne zahteve in cilji so določeni, nacionalni postopki, pristojnosti in sankcije pa še ne.

Izvedeli boste:

• Katere nove obveznosti glede preglednosti plačil prinaša evropska direktiva.
• Kaj pomeni zamuda prenosa direktive v slovenski zakon za slovenske delodajalce.
• Zakaj je pri prilagajanju notranjih aktov in plačnih sistemov modro počakati na končno zakonsko besedilo.

Štiri glavna področja novih obveznosti

Direktiva (EU) 2023/970 določa minimalne zahteve za krepitev uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske. S tem nadgrajuje določbe Pogodbe o delovanju EU (PDEU) ter prepoved diskriminacije iz Direktive 2006/54/ES. Uporabo tega načela utrjuje predvsem z večjo preglednostjo plačil in učinkovitejšimi mehanizmi izvrševanja.

Kljub obstoječim pravilom je izvajanje načela v praksi že dolgo izziv. Diskriminacija pri plačilu namreč pogosto ostaja neopažena, saj zaposleni niso dovolj informirani o plači za enaka delovna mesta ali dela enake vrednosti. Brez teh podatkov pa oškodovani delavci ne morejo uspešno vložiti zahtevkov uveljavljanje pravice do  enakega plačila.

Delodajalci kandidatov za zaposlitev po novem ne bodo smeli več spraševati o višini plače v prejšnjih delovnih razmerjih.

Večja preglednost bo razkrila pristranskosti in diskriminacijo v plačilnih strukturah organizacij. Hkrati bo delavcem, delodajalcem in socialnim partnerjem omogočila ukrepanje za dejansko zagotovitev enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

Direktiva uvaja štiri glavna področja obveznosti za delodajalce:

• preglednost pred zaposlitvijo,
• pravico zaposlenih do obveščenosti,
• poročanje o plačni vrzeli med moškimi in ženskami in 
• skupno oceno plačil.

Ob tem Direktiva pomembneje naslovi še odškodnino oziroma pravico do povračila razlike plačila, obrnjeno dokazno breme, podporo delodajalcem z manj kot 250 zaposlenimi ter dokaz o enakem delu ali delu enake vrednosti.

1. Preglednost plačil pred zaposlitvijo

Več v kategoriji Pravo in davki

Družba

Uredništvo HR&M

Se bodo o plačah kmalu pogajali agenti umetne inteligence?

Vodenje

Uredništvo HR&M

Zakaj 70 % transformacij ne doseže pričakovanih rezultatov?

Pravo in davki

Anja Bošnik

Delovnopravni vodnik za leto 2027 

Družba

Uredništvo HR&M

Vsak enajsti zaposleni v EU dela pod pogoji, ki si jih ni izbral. Kje je meja med fleksibilnostjo in negotovostjo?

Več člankov iz te kategorije