Vsak enajsti zaposleni v EU dela pod pogoji, ki si jih ni izbral. Kje je meja med fleksibilnostjo in negotovostjo?
Čas branja 5 minFleksibilnost je postala ena najpogosteje izpostavljenih prednosti sodobnega dela. Toda vsi zaposleni je ne doživljajo kot svobodo izbire. Po raziskavi evropske fundacije Eurofound je bilo leta 2024 kar 8,8 odstotka zaposlenih v EU v začasnih zaposlitvah ali zaposlitvah s krajšim delovnim časom, čeprav si takšne oblike dela niso želeli. Gre za približno vsakega enajstega zaposlenega. Raziskava opozarja, da je pomembno razlikovati med fleksibilnostjo, ki zaposlenim omogoča več avtonomije, in fleksibilnostjo, ki predvsem povečuje njihovo negotovost.
Izvedeli boste
- Zakaj skoraj vsak enajsti zaposleni v EU dela v obliki zaposlitve, ki si je ni izbral.
- Katere skupine zaposlenih so najbolj izpostavljene neprostovoljni fleksibilnosti.
- Kako se je pojav spreminjal v zadnjem desetletju in kje ostaja najbolj razširjen.
- Kako lahko HR poveže prilagodljivost poslovanja z večjo varnostjo in kakovostjo zaposlitve.
Ko fleksibilnost ni izbira
Fleksibilno delo lahko pomeni veliko različnih stvari: možnost dela od doma, prilagodljiv urnik, krajši delovni čas, projektno sodelovanje ali zaposlitev za določen čas.
Toda vse te oblike ne prinašajo enakih koristi zaposlenim. Za nekoga je krajši delovni čas lahko dobrodošla možnost usklajevanja dela in zasebnega življenja. Za drugega pomeni, da kljub želji ne more pridobiti zaposlitve za polni delovni čas.
Podobno je lahko začasna zaposlitev primerna za posameznika, ki želi kratkoročno delo, ali pa vir negotovosti za zaposlenega, ki bi želel stabilnejšo zaposlitev.
Prav to razliko obravnava raziskava Eurofounda Constrained flexibility: Involuntary non-standard employment in the European Union.
Raziskovalca Carlos Vacas Soriano in Dragoș Adăscăliței sta analizirala podatke evropske raziskave delovne sile za obdobje od leta 2006 do 2024.
V središču analize so zaposleni, ki so bili v začasni zaposlitvi ali zaposlitvi s krajšim delovnim časom neprostovoljno oziroma zato, ker niso mogli pridobiti želene oblike zaposlitve.
Od 12,7 na 8,8 odstotka: napredek, ki še ne pomeni rešenega problema
Podatki kažejo, da se je delež neprostovoljnih nestandardnih zaposlitev v EU v zadnjem desetletju zmanjšal.
Leta 2015 je dosegel 12,7 odstotka, leta 2024 pa je znašal 8,8 odstotka.
To je pomemben napredek, povezan z izboljševanjem razmer na trgu dela, zmanjševanjem neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom in spremembami pri zaposlovanju za določen čas.
Toda povprečje EU prikriva precejšnje razlike.
Neprostovoljne nestandardne zaposlitve ostajajo bolj razširjene v južnoevropskih državah, pojav pa se vse bolj koncentrira v posameznih storitvenih dejavnostih.
Več v kategoriji Družba
Uredništvo HR&M
UI že uporablja vsak drugi zaposleni. Ali tehnologija spreminja tudi razmerje moči med delodajalci in zaposlenimi?
Uredništvo HR&M
Pomanjkanje kadrov ali pomanjkanje dobrih delovnih mest? Nova evropska raziskava odpira pomembno vprašanje za HR
Uredništvo HR&M
HubSpot odpušča 660 zaposlenih, FICO zmanjšuje ekipo za 15 %. Kaj razkrivata primera o organizacijah prihodnosti?
Sabina Lokar
Urban Rozina, Četrta pot: »Slabi podatki z UI dajejo slabe odgovore. To je nevarnejše od slabih odgovorov brez UI.«
