Družba

Strateška vloga HR-ja pri uspevanju zaposlenih

Čas branja 11 min

V zadnjih letih se organizacije soočajo z izjemnimi spremembami – od digitalne transformacije do novih oblik dela in vse večjega poudarka na trajnosti. V takšnem okolju ni več dovolj, da zaposleni »preživijo« delovni dan. Ključno vprašanje postaja: kako ustvariti pogoje, v katerih zaposleni dejansko uspevajo?

Koncept uspevanja pri delu (angl. thriving at work) smo predstavili že v sklopu članka Ključ do trajnosti na delovnem mestu (avtorja Merkuž in Kaše), kjer opisujemo kaj je uspevanje, kako se razlikuje od drugih, podobnih konceptov ter kako ga lahko merimo pri svojih zaposlenih (1). 

Na kratko, zaposleni doživljajo uspevanje, ko imajo občutek energije, zagona in notranje motivacije (=vitalnost), obenem pa imajo še občutek napredka, razvoja in da pridobivajo nova znanja (=učenje). V kolikor zaposleni vlaga zgolj v učenje, ob tem pa se počuti izčrpano, v tem primeru ne more uspevati.

Prav tako, če ima zaposleni polno zagona, vendar opravlja ponavljajoče, rutinske naloge in se pri delu ne uči, takrat tudi ne more uspevati. Uspevanje je torej dinamična kombinacija dveh elementov – vitalnosti in učenja.

Uspevanje se je izkazalo kot zelo pomemben konstrukt v organizaciji. Predvsem uspevanje zaposlenim omogoča, da so bolj produktivni, bolj naklonjeni inovacijam in se lažje soočajo s spremembami, kar pomembno vpliva tudi na uspešnost podjetij. Prav zato lahko rečemo, da je uspevanje strateškega pomena. Tam, kjer zaposleni uspevajo, organizacije lažje obvladujejo spremembe in gradijo boljšo dolgoročno vrednost za organizacijo, kar nenazadnje vpliva tudi na trajnostni razvoj zaposlenih in organizacije. 

Toda kako HRM sploh pripomore k temu, da zaposleni uspevajo? Nedavna sinteza mednarodne znanstvene literature (2) je identificirala pet ključnih pristopov. V nadaljevanju bomo opisali teh pet pristopov ter kako vplivajo na uspevanje zaposlenih. Opise pa dodatno podkrepimo z dobrimi praksami iz slovenskega okolja in praktičnimi namigi za vašo organizacijo. 

1. Visoko zmogljivi HRM sistemi

Sistemi upravljanja z ljudmi, usmerjeni v visoko zmogljivost (angl. High-Performance Work Systems – HPWS), temeljijo na treh stebrih: razvijanju sposobnosti zaposlenih, krepitvi njihove motivacije in ustvarjanju priložnosti za prispevek. Kadar so ti sistemi dobro zasnovani, ustvarjajo delovno okolje, v katerem imajo zaposleni jasno sliko o tem, kaj se od njih pričakuje, hkrati pa čutijo, da jim organizacija zaupa in vlaga vanje.

Vpliv na uspevanje je dvojen. Na ravni vitalnosti visoko-zmogljivi sistemi spodbujajo energijo skozi jasne cilje, prepoznavanje dosežkov in občutek, da posameznikov prispevek šteje.

Vpliv na uspevanje je dvojen. Na ravni vitalnosti visoko-zmogljivi sistemi spodbujajo energijo skozi jasne cilje, prepoznavanje dosežkov in občutek, da posameznikov prispevek šteje. Na ravni učenja ustvarjajo pogoje za rast – zaposleni se razvijajo skozi zahtevnejše naloge, povratne informacije in priložnosti za napredovanje. Ključno pri tem je, kako zaposleni sistem doživljajo. Zaposleni lahko visoko-zmogljive sisteme zaznavajo na dva načina: kot razvojno podporo, ki spodbuja uspevanje, ali kot pritisk za rezultate. Slednje lahko uspevanje ogrozi, čeprav je bil sistem zasnovan prav z namenom, da bi ga spodbujal. Zato je pomembno, da se ne osredotočimo zgolj na rezultate, temveč ob tem podpremo tudi razvoj zaposlenih.

HRM projekt iz slovenskega okolja: Iskraemeco je s projektom Balance Score Card uvedel uravnotežen pristop k doseganju poslovnih ciljev, ki hkrati vključuje finančno uspešnost, zadovoljstvo strank, izboljšanje procesov in skrb za zaposlene. Projekt je uskladil cilje med vsemi ravnmi zaposlenih ter povečal zavzetost in odgovornost – kar je ravno tisto, kar visoko-zmogljivi sistemi potrebujejo, da dejansko krepijo tako vitalnost kot učenje (3). 

Praktičen namig: Preverite, kako zaposleni dojemajo vaš HRM sistem – ali ga vidijo kot priložnost za rast ali kot pritisk. Anketa zaznavanja ali fokusna skupina vam bosta odkrili, ali sistem deluje v smeri uspevanja.

2. Razvojno usmerjen HRM

Razvojno usmerjene HR prakse izhajajo iz preprostega spoznanja: uspevanje ni mogoče brez gibanja naprej. Organizacije, ki sistematično podpirajo razvoj zaposlenih (skozi usposabljanja, individualizirane karierne pogovore, mentorstvo ali oblikovanje zahtevnejših nalog) neposredno podpirajo oba vira uspevanja.

Razvojno usmerjene HR prakse izhajajo iz preprostega spoznanja: uspevanje ni mogoče brez gibanja naprej.

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije