V Sloveniji o alkoholu pogosto govorimo v jeziku navad v smislu kozarca vina ob kosilu, piva po delu, nazdravljanja ob praznikih, pitja ob žalostnih dogodkih, žganja za zdravje in podobno. Tovrsten odnos do alkohola nam je bil družbeno privzgojen. Uživanje alkohola je normalizirano in zato večinoma podcenjeno. Prav zato so podatki pomembni, ker nam povedo, kako razširjen je vzorec, ki ima zdravstvene, socialne, ekonomske in delovnopravne posledice.

V članku obravnavamo:

• Kakšne so dolžnosti delodajalca ter zakaj je obvezen interni akt ključ do pravne varnosti?
• Kako pravilno in strokovno izvesti postopek ob sumu – od opisa znakov, izvedbe preizkusa do sestave neprebojnega zapisnika?
• Kako vzpostaviti kulturo ničelne tolerance ter ustrezno varovati dostojanstvo in občutljive osebne podatke zaposlenih?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je registrirana poraba alkohola v Sloveniji leta 2024 znašala 10,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. Največ čistega alkohola smo popili z vinom, in sicer 4,6 litra, sledilo je pivo s 4,3 litra, najmanj pa žgane pijače z 1,5 litra. V primerjavi z letom 2023 se je registrirana poraba zvišala za 0,7 litra oziroma za več kot 7 % (NIJZ, 2025a, 2025b).

Ti podatki kažejo na razširjenost tveganja. Nacionalna raziskava ATADD dopolni zadevo z vedenjskimi podatki, in sicer da je v zadnjih 12 mesecih alkoholne pijače pilo 73,9 % prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 74 let. Med mladoletnimi, starimi od 15 do 17 let, jih je alkohol pilo 61,6 %, med polnoletnimi, starimi od 18 do 74 let, pa 74,5 % (Hovnik Keršmanc idr., 2025).

Pomemben podatek je tudi tvegano ali škodljivo pitje, in sicer ga ATADD opredeli kot pitje čez dnevno mejo manj tveganega pitja ali visoko tvegano opijanje ob eni priložnosti. Pri tem je treba opozoriti, da se pri mladoletnih osebah že vsako pitje alkohola šteje kot tvegano ali škodljivo. Po tej opredelitvi je v zadnjem letu najmanj enkrat tvegano ali škodljivo pilo 44,2 % prebivalcev, starih od 15 do 74 let (Hovnik Keršmanc idr., 2025). Podatki raziskave CINDI za leto 2024 kažejo še višjo vrednost pri odraslih, starih od 18 do 74 let, in sicer da jih v zadnjih 12 mesecih ni pilo alkoholnih pijač 21,3 %, medtem ko jih je 51,3 % najmanj enkrat pilo tvegano ali škodljivo. Med moškimi je bil ta delež 59,1 %, med ženskami 42,9 % (NIJZ, 2025b). To ne pomeni, da ima polovica odraslih zasvojenost, pomeni pa, da tvegano pitje ni samo obrobno vedenje.

Slovenija ni posebnost. OECD in Evropska komisija navajata, da je povprečna prodaja čistega alkohola v državah EU leta 2022 znašala 10,0 litra na odraslega prebivalca, skoraj vsak peti odrasli v EU pa je leta 2019 poročal o epizodnem opijanju najmanj enkrat mesečno (OECD/European Commission, 2024). Pri tem je treba poudariti, da primerjave ne morejo biti popolne, ker se kazalniki med seboj razlikujejo, vendar lahko na podlagi vseh navedenih podatkov sklenemo, da alkohol ni le neka marginalna tema, ampak je ena od javnozdravstvenih tem, ki so tako vpete v naš vsakdan, da jih pogosto ne zaznamo več kot tveganje.

NIJZ v Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije 2024 navaja, da alkohol pomembno vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev.

Zdravstvene posledice nam jasno pokažejo, da je alkohol psihoaktivna, toksična in rakotvorna snov. NIJZ v Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije 2024 navaja, da alkohol pomembno vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev. Leta 2024 je bilo v Sloveniji 842 smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, kar pomeni povprečno 2,3 smrti na dan. Skoraj polovica teh smrti se je zgodila pred 65. letom starosti (NIJZ, 2025b). Posebej pomembna povezava z uživanjem alkohola je rak.

Mednarodna agencija za raziskave raka je namreč alkoholne pijače uvrstila med rakotvorne snovi skupine 1, kar pomeni, da obstajajo dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. IARC v svojem novejšem povzetku dokazov poudarja, da alkohol povečuje tveganje za najmanj sedem vrst raka in da tveganje obstaja tudi pri nizkih ravneh pitja (International Agency for Research on Cancer [IARC], 2025).

WHO Europe podobno opozarja, da razpoložljivi dokazi ne omogočajo določitve praga, pod katerim bi bilo pitje alkohola glede rakotvornih učinkov varno (World Health Organization Regional Office for Europe [WHO Europe], 2023). Tveganje za večjo pojavnost raka pri konzumiranju alkohola izhaja iz etanola in njegovih presnovkov.

Vpliv alkohola na delovno okolje in sposobnost varnega dela

Ko se alkohol pojavi v delovnem okolju, zasebna navada preraste v vprašanje varnost in sposobnosti za delo. Praktično vprašanje se glasi: ali lahko posameznik v določenem trenutku varno opravlja delo brez tveganja zase, sodelavce, uporabnike, premoženje ali delovni proces? To je še posebej pomembno pri delu z vozili, stroji, nevarnimi snovmi, orožjem, gotovino, zaupnimi podatki, ranljivimi osebami, na višini, v prometu, zdravstvu, varovanju, logistiki, proizvodnji in drugih okoljih, kjer lahko slabša presoja, počasnejši odzivi ali večja impulzivnost hitro povzročijo poškodbo sebe, drugih ali materialno škodo.

Več v kategoriji Pravo in davki

HRM

Mitja Kositer

Zakaj in kako v podjetje pripeljati študenta psihologije

HRM

dr. Damjana Pondelek

Kako s pogovori Ostani/Stay zadržati ključne sodelavce

Vodenje

Katja Krasko Štebljaj

Manj odpora, več zavezanosti: kako komunicirati velike organizacijske spremembe

HRM

Nina Riffel

Digitalno zaposlovanje: Zakaj HR in marketing pogosto govorita »različna jezika« in kako najti sinergijo?

Več člankov iz te kategorije