HRM

Zakaj in kako v podjetje pripeljati študenta psihologije

Čas branja 8 min

Podjetja iščejo kadre, ki znajo znanje, pridobljeno tekom študija, takoj uporabiti v praksi, vendar pa jih fakultete največkrat pripravijo predvsem teoretično. Študentska praksa ima potencial, da to vrzel zapolni še pred samo zaposlitvijo. Med študenti, ki danes prihajajo na prakso, prevladuje generacija Z – ista generacija, katere pričakovanja do dela so v središču pozornosti kadrovskih služb. Zakaj je smiselno na prakso v podjetje sprejeti študente psihologije ter kakšna je dodana vrednost za podjetje in študente?

Izvedeli boste:

Vrzel med akademskim in poslovnim svetom

Delodajalci vse pogosteje opozarjajo, da novi diplomanti obvladajo teorijo, v praksi pa jim pogosto manjka poslovnih veščin. V raziskavi iz leta 2026 (1) je skoraj 70 % od 2.000 ameriških delodajalcev ocenilo, da študenti pred samostojnim delom potrebujejo dodatno usposabljanje. Podobno raziskava združenja NACE (2) med več kot 20.000 študenti in 237 delodajalci kaže vrzel med samooceno diplomantov in oceno delodajalcev pri veščinah komunikacije, kritičnega mišljenja in vodenja.

Praksa naj bi to vrzel med akademskim znanjem in delovno realnostjo zmanjšala. Psihologi, ki dandanes delajo v podjetjih, pogosto poudarjajo, da jim je prav praksa ali drugo zgodnje sodelovanje z organizacijami pomagalo bolje razumeti poslovno okolje, organizacijsko kulturo in način razmišljanja vodstva (3). Za študenta praksa torej ni le obveza, temveč priložnost, da spozna poslovno plat dela, ki je fakultete pogosto ne pokrijejo. Poleg strokovnega znanja praksa pomaga razvijati tudi prenosljive kompetence, uporabne v skoraj vsakem podjetju, kot so timsko delo, reševanje konfliktov, organizacijske sposobnosti, svetovanje, vodenje projektov in prilagajanje komunikacije različnim sogovornikom. Prav te veščine delodajalci pogosto izpostavljajo kot pomembne pri zaposlovanju (3).

Praksa kot vrata v zaposlitev

Podjetje mora na prakso gledati kot na priložnost, da bodočega sodelavca spozna, preden se zaveže k zaposlitvi. Gre torej za preizkus v živo, ki bez tveganja dolgoročne obveznosti omogoča spoznavanje kadra. Podatki združenja NACE (4) kažejo, da se je delež pripravnikov, ki so leta 2025 prešli v redno zaposlitev pri istem delodajalcu, povzpel na 63 %, kar je največ v zadnjih petih letih.

Podoben vzorec je opaziti tudi v Sloveniji. Kar 62 % mladih dobi prvo redno zaposlitev pri enem od delodajalcev, pri katerih so med študijem već opravljali delo (5). Ta podatek se sicer nanaša na študentsko delo, kaže pa na isto temeljno dinamiko: zgodnji stik med študentom in organizacijo pomembno poveča verjetnost kasnejše zaposlitve.

Oznake:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije