Hudič je vzel šalo – umetna inteligenca je »prekleto« resna stvar!
Čas branja 26 minZadnji tri leta »nas je posrkala in obvladala« umetna inteligenca (UI). Njen razvoj je eskponenten in zelo težko mu je slediti. Uporaba velikih jezikovnih modelov – predvsem Chatgpt-ja je prišla na naša delovna mesta ter se je pritihotapila v »naša življenja«. Javno in »tudi na skrivaj« oz. neorganizirano jo uporablja večina sodelavcev. Vendar lahko rečemo, da je pri večini to le »igranje in spoznavanje«. Po treh letih je prišel čas, da se uvajanja UI v podjetja ter organizacije in predvsem (v prvi fazi) velikih jezikovnih modelov lotimo resno in sistematično ter strateško in transparentno ter seveda etično.
HR oddelek v vlogi kreatorja in pospeševalca novih digitalnih delovnih procesov
Danes se od HR-ja pričakuje, da postane aktiven sooblikovalec strateških usmeritev, še posebej tam, kjer tehnologija neposredno vpliva na delo ljudi. Umetna inteligenca na novo definira osnovne gradnike dela: naloge, vloge, kompetence, načine sodelovanja in vlogo vodij. Zato mora HR prevzeti vlogo kreatorja, ki te gradnike ne le povezuje, temveč jih tudi na novo zasnuje v skladu s prihodnostjo dela.
Novo vlogo HR-ja najbolje ponazorita dva ključna premika. Prvi je tesno povezovanje z IT funkcijo, saj kadrovska in tehnološka strategija nista več ločeni, temveč predstavljata dva vidika iste organizacijske prihodnosti. In drugi je intenzivnejše partnerstvo z vodstvom, kjer HR aktivno sooblikuje razmislek o tem, kako bo umetna inteligenca vplivala na poslovni model, zaposlene in kulturo podjetja.
| HR področje | Kaj mora HR narediti zaradi uvajanja umetne inteligence? |
| Organizacija dela | Določiti, katere naloge lahko prevzame umetna inteligenca, in katere ostajajo človeške. |
| Učenje in razvoj | Usposobiti zaposlene za uporabo UI orodij ter krepiti sodelovanje, kritično razmišljanje in učenje. |
| Zadrževanje kadrov | Vzpostaviti sisteme, ki omogočajo napredovanje, mobilnost znotraj podjetja in dolgoročno konkurenčnost zaposlenih. |
| Voditeljstvo | Razvijati vodje, ki znajo učinkovito sodelovati z UI in graditi zaupanje v času sprememb. |
| Organizacijska kultura | Spodbujati kulturo eksperimentiranja, nenehnega učenja in prilagodljivosti. |
Kaj se v resnici spreminja v procesih digitalne transformacije?
Da bi razumeli resnični vpliv umetne inteligence na delo, se moramo osredotočiti na tri pomembne (kadrovske) elemente: (1) poslovne vloge - opis delovnega mesta, (2) delovne naloge v procesu dela in (3) razvitost izven strokovnih kompetenc.
| Elementi | Kaj se spreminja? | Posledice |
| 1. poslovna vloga (npr. računovodja) | Ni več pomembno samo, kakšen naziv imaš, ampak katere naloge znaš opraviti. | Nazivi delovnih mest ne povedo več dovolj o realni vrednosti dela, kar bo vplivalo na vrednotenje delovnih mest. |
| 2. Delovne naloge (npr. vnos podatkov) | Velik del rutinskih nalog se avtomatizira. | Potrebna je razčlenitev dela na naloge in ne zgolj opis nalog. |
| 3. Kompetence (npr. empatična komunikacija) | Zahtevajo posodobitev, saj tehnološki napredek zmanjšuje pomen nekaterih in povečuje vrednost drugih. | Fokus se premika na analitično mišljenje, sodelovanje in poznavanje uporabe umetne inteligence. |
V praksi to pomeni, da se večina delovnih mest ne bo preprosto ukinila, temveč bo preoblikovana. Rutinske, ponavljajoče se naloge bodo postopoma prevzemala orodja umetne inteligence, medtem ko bo človeški prispevek ostal ključen pri dejavnostih, ki zahtevajo presojo, odločanje, empatijo in povezovanje. To razumevanje je temeljno izhodišče za vse nadaljnje usmeritve HR funkcije in njenih aktivnosti.
Umetna inteligenca(UI) je zbirka informacijsko-komunikacijskih tehnologij
(IKT), ki posnemajo človeško inteligenco z namenom izboljšanja delovnih mest, ustvarjanja
večje učinkovitosti in spodbujanja gospodarske rasti.
Umetna inteligenca je veja računalništva, namenjena ustvarjanju računalnikov in programov,
ki lahko posnemajo človeško razmišljanje. Nekateri programi umetne inteligence se lahko učijo iz svoje preteklosti z analiziranjem zapletenih nizov podatkov in izboljšajo svojo učinkovitost brez pomoči ljudi za izboljšanje njihovega programiranja.
Dandanes se z umetno inteligenco srečujemo tako v poslu kot v vsakdanjem življenju. Podjetja pa jo uporabljajo za racionalizacijo proizvodnih procesov, skrajšanje časa izvedbe posameznih nalog, hitro analiziranje velikih količin podatkov, pomoč pri avtomatizaciji postopkov, …
Generativna umetna inteligenca predstavlja vejo tako imenovane umetne inteligence (UI), ki omogoča ustvarjanje novih vsebin (generiranje) s posnemanjem vzorcev iz obsežnih zbirk podatkov, ki jih je predhodno analizirala in se jih je »naučila« ustrezno interpretirati (s pomočjo statistične verjetnosti).
Generativna UI je zelo uporabna in raznolika ter lahko ustvarja:
- BESEDILA: Samodejno pisanje člankov, zgodb, poezije ali odgovarjanje na vprašanja (npr. ChatGPT).
- SLIKE: Ustvarjanje slik, fotografij ali drugih vizualizacij na podlagi tekstovnega opisa (npr. DALL-E, Midjourney, Stable Diffusion ...).
- ZVOK: Generiranje glasbe ali zvočnih posnetkov na podlagi stilskih značilnosti določenega žanra.
- VIDEOPOSNETKI IN ANIMACIJA: Samodejno ustvarjanje video vsebin ali animacij.
- GOVOR: Ustvarjanje naravnega, človeku podobnega govora (npr. za virtualne asistente).
Veliki jezikovni modeli (LLM) so napredni računalniški sistemi, ki s pomočjo umetne inteligence razumejo, ustvarjajo in obdelujejo človeški jezik na podlagi ogromnih količin besedilnih podatkov. Najbolj znani in uporabljani veliki jezikovni model je Chat GPT. To je računalniški program, ki s pomočjo umetne inteligence ustvarja človeku podobne pogovore, odgovarja na vaša vprašanja in vam pomaga pri različnih opravilih. Je kot pametni digitalni prijatelj, ki razume in uporablja jezik skoraj kot človek.
Najpomembnejši vidik uporabe in kakovosti rezultatov umetne inteligence je kvaliteta podatkov in informacij, ki jih bomo uporabili za učenje in uporabo. Od kakovosti vhodnih podatkov so odvisni izhodni podatki, ki jih je obdelala in analizirala umetna inteligenca.
Ne gre več za to, kdo ima več informacij.
Informacij bo vedno več. In vedno bolj bo pomembno, da bomo iz njih znali razbrati bistvo.
Hkrati pa gre tudi za to:
- kdo zna informacije razumeti v kontekstu,
- kdo zna sprejeti odločitev, ko ni popolne gotovosti in
- kdo zna povezati podatke z ljudmi.
V praksi to pomeni zanimiv paradoks:
Več kot imamo tehnologije, bolj postajajo pomembne človeške kompetence vodij in HR strokovnjakov, kot so: presoja, razumevanje ljudi, gradnja zaupanja, ustvarjanje smeri in odkrivanje ter spodbujanje neizmernih človeških potencialov.
Umetna inteligenca lahko zelo dobro in vedno bolje analizira.
Odličen voditelj in HR strokovnjak pa naj predvsem:
- interpretira,
- odloča in
- prevzame odgovornost oz. spodbuja prevzemanje odgovornosti in lastništva.
Vodje in HR strokovnjaki se morajo zelo hitro prilagoditi novim okoliščinam, ki jih prinaša UI in razumevanje velikega podatkovne znanosti.
Umetna inteligenca kot »paralelni možgani« vodij in HR strokovnjakov
Če pogledamo z drugega vidika, lahko umetno inteligenco razumemo kot neke vrste drugi oz. vzporedni analitični sistem oz. paralelne možgane« v organizaciji.
Algoritmi lahko:
- analizirajo velike količine podatkov,
- prepoznavajo trende,
- pripravijo različne scenarije razvoja
- in predlagajo možne odločitve oz. vsaj pripravijo podlage za kasnejše čim boljše odločitve na tej osnovi.
V tem smislu umetna inteligenca postaja analitični partner vodij.
Toda pomembna razlika ostaja:
Algoritmi analizirajo. Vodje interpretirajo.
Algoritmi predlagajo. Vodje odločajo.
In prav v tem prostoru interpretacije postaja vloga vodij in HR strokovnjakov še pomembnejša.
Od analize k presoji
V preteklosti so vodje pogosto veliko časa namenjali:
- zbiranju informacij,
- analizi podatkov,
- pripravi poročil.
Danes ta del našega vodstvenega in HR dela in nalog vse pogosteje prevzemajo digitalni sistemi.
To pa pomeni, da se težišče voditeljstva in HR premika drugam.
Vodje in HR strokovnjaki prihodnosti bodo manj časa namenjali analizi, več časa pa:
- razumevanju konteksta,
- interpretaciji informacij,
- povezovanju različnih perspektiv,
- in sprejemanju odločitev v kompleksnih situacijah.
