Odpravnina ob odpovedi je finančno nadomestilo, ki ga delodajalec izplača delavcu ob prenehanju delovnega razmerja. Ta člen slovenskega delovnega prava je namenjen zaščiti delavcev pred nenadnimi in nepričakovanimi izgubljenimi prihodki ter jim omogoča lažji prehod v novo zaposlitev. V tem članku bomo podrobneje raziskali, kdaj in kako se izplačuje odpravnina, kdo je do nje upravičen in kakšni so pogoji za njeno pridobitev.

Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?

Do odpravnine so upravičeni delavci, katerih delovno razmerje preneha iz razlogov, ki niso njihova krivda ali osebni razlogi. To vključuje primere, kot so:

1. Poslovni razlogi: Delodajalec lahko odpusti delavca zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih sprememb v podjetju.
2. Razlogi nesposobnosti: Delodajalec ugotovi, da delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov in standardov, kljub temu da mu je omogočil ustrezno usposabljanje in dodatno pomoč.
3. Zaprtje podjetja: Če podjetje preneha delovati, so vsi zaposleni upravičeni do odpravnine.

V nasprotju s tem, odpravnina ni predvidena v primerih, ko delavec prejme izredno odpoved zaradi kršitev pogodbe ali ko delavec sam poda odpoved iz osebnih razlogov.

Višina odpravnine

Višina odpravnine je odvisna od delovne dobe pri zadnjem delodajalcu:

• Do 1 leta: Delavec ni upravičen do odpravnine.
• Od 1 do 10 let: Delavec prejme odpravnino v višini 1/5 povprečne mesečne plače za vsako leto dela.
• Od 10 do 20 let: Delavec prejme odpravnino v višini 1/4 povprečne mesečne plače za vsako leto dela.
• Nad 20 let: Delavec prejme odpravnino v višini 1/3 povprečne mesečne plače za vsako leto dela.

Povprečna mesečna plača se izračuna na podlagi zadnjih treh mesecev dela pred odpovedjo.

Postopek izplačila odpravnine

Odpravnina se izplača ob izteku odpovednega roka, razen če se delodajalec in delavec ne dogovorita drugače. V primeru, da delodajalec odpravnine ne izplača, ima delavec pravico vložiti zahtevek pri delovnem inšpektoratu ali sprožiti sodni postopek.

Pravne podlage

Odpravnina je urejena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki jasno določa pravice in obveznosti tako delodajalcev kot delavcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci morajo spoštovati te določbe, da bi se izognili pravnim sporom in sankcijam.

Pomembne opombe

1. Kolektivne pogodbe: Nekatere kolektivne pogodbe lahko določajo višjo odpravnino, kot jo predvideva ZDR-1, zato je pomembno, da delavci preverijo tudi te pogodbe.
2. Dogovor: Delavec in delodajalec se lahko sporazumno dogovorita o višini odpravnine, če je ta v korist delavca.

Poznate svoje pravice? Poiščite pravno pomoč.

Odpravnina ob odpovedi je pomemben element zaščite delavskih pravic v Sloveniji. Razumevanje pogojev in postopkov za njeno pridobitev je ključnega pomena za vse zaposlene. S pravilnim poznavanjem svojih pravic lahko delavci zagotovijo finančno stabilnost v prehodnem obdobju med zaposlitvami. Če se znajdete v situaciji, ko ste upravičeni do odpravnine, je priporočljivo, da se posvetujete s pravnim strokovnjakom ali sindikatom, da zagotovite, da so vaše pravice ustrezno zaščitene.

Več v kategoriji Družba

Uredništvo HR&M

HR&M projekt leta: Odkrijmo najboljše HR prakse v Sloveniji

Družba

Uredništvo HR&M

HR tehnologija: IKEA Slovenija kot primer dobre prakse pri uvedbi sistema za upravljanje zaposlenih

Družba

Uredništvo HR&M

Boljši odnosi, manj birokracije – ključ do visoke delovne uspešnosti

Družba

Uredništvo HR&M

Na kaj se bo HR osredotočil v letu 2025: Spreminjanje prioritet glede ugodnosti za zaposlene

Več člankov iz te kategorije