Prakse

Med svobodo in disciplino: transformacija bold.group

Čas branja 8 min

Smo v obdobju t. i. permakrize, ki jo opredeljujejo neskončna negotovost, zmeda in pretresi, kot so epidemije, vojne, recesija ipd. Hkrati pa smo na pragu pete industrijske revolucije. Umetna inteligenca ima vse večji vpliv, na trg dela vstopa generacija Z, podjetja vedno težje privabijo primerne kandidate za sodelovanje ... Vendar pa podjetja kljub temu vztrajajo v sistemu, ki prilagoditev na spremembe enostavno ne podpira. 

Izvedeli boste:
Kako lahko ravnovesje med svobodo in disciplino pripomore k uspehu organizacije v obdobju permakrize?
Katere so ključne spremembe, ki jih je marketinška agencija bold.group uvedla med svojo agilno transformacijo?
Kakšne prednosti prinašajo multidisciplinarne ekipe pri izboljšanju učinkovitosti in zadovoljstva zaposlenih?

    Še vedno namreč veliko podjetij upošteva miselnost, da je treba imeti ljudi pod nadzorom, jim nenehno dajati navodila ter jih preverjati, ali so naloge pravilno opravili, hkrati pa se od zaposlenih pričakujejo ustvarjalnost, inovativnost in visoka učinkovitost. A praksa vedno znova dokazuje, da oboje hkrati žal ne gre. Okolje, ki je prežeto z nezaupanjem v zaposlene, namreč ustvarjalnosti in inovativnosti ne omogoča. 

    Po drugi strani pa se podjetja bojijo, da bodo brez discipline zapadla v kaos in posledično propadla. Tako izbirajo po njihovem mnenju bolj varno in preverjeno možnost, saj, kot pravi Cullen Hightower: »Disciplina brez svobode je tiranija; svoboda brez discipline je kaos.«

    Napredne organizacije v luči permakrize

    Na srečo obstajajo napredne organizacije, ki se zavedajo, da svet ni tako črno-bel in da citat prikazuje zgolj dve skrajnosti. Mi se moramo odločiti, v katero smer se bomo kot organizacija bolj nagibali. Napredne organizacije namreč verjamejo v ravnovesje med disciplino in svobodo − avtonomijo. Gre za uspešna podjetja, kot so Haier, Nucor, Buurtzorg, Viisi, SuperCell, Panelfisa, Morning Star, 3M, Michelin, 10 Pines, Bosch Power Tools, Handelsbanken in mnoga druga (Hamel in Zanini, 2020; Minnaar, de Morree, 2020), ki delujejo v različnih industrijah − od proizvodnje bele tehnike do predelave paradižnikov, IT storitev, bančništva, zdravstva, pridelave jekla ... Vsem je skupno, da verjamejo, da so ljudje sposobni, odgovorni in iznajdljivi, kadar delajo v sistemu, ki jim to omogoča. 

    Glavni cilj podjetja ni čim večji dobiček za lastnike, ampak poslanstvo, da podjetje pusti pozitiven odtis v današnjem svetu.

    V teh podjetjih pa ne gre za kaos in neomejeno svobodo, kjer vsak dela kar hoče. Gre za sistem, ki omogoča ravnovesje med vsaj tremi cilji (Hamel in Zanini, 2020; Minnaar, de Morree, 2020): 

    Podjetja seveda pogosto kot četrti cilj dodajo vpliv na (lokalno) okolje in trajnostno usmerjenost. 

    Glavni cilj podjetja torej ni čim večji dobiček za lastnike, ampak poslanstvo, da podjetje pusti pozitiven odtis v današnjem svetu. Prav tako ni glavni cilj, da so stranke zadovoljne in srečne ne glede na počutje in dobrobit zaposlenih. In vsekakor cilj takih podjetij ni, da so zaposleni »srečni«, ker jim odvzamejo odgovornost za reševanje njihovih izzivov ter ustvarijo cono udobja, s čimer jih posledično oropajo za rast in napredek.

    Principi, ki jih podjetja uporabljajo za ustvarjanje takega okolja, vključujejo:

    Seveda pa ne smemo pozabiti na:

    Oznake:
    Številka:

    Več v kategoriji Prakse

    Več člankov iz te kategorije