Pravo in davki

Od objave prostega delovnega mesta do zaposlitve

Čas branja 9 min

Preden delodajalec zaposli konkretnega delavca, mora izvesti kar nekaj pomembnih korakov, ki z vidika Zakona o delovnih razmerjih niso tako zanemarljivi, kot bi sprava lahko mislili. Objava prostega delovnega mesta in zaposlitveni razgovor morata spoštovati kar nekaj zakonitosti, s tem pa se proces zaposlovanja ne konča, saj je treba pripraviti tudi predlog pogodbe o zaposlitvi, ga delavcu vročiti in ob nastopu delovnega razmerja delavca prijaviti v zavarovanje.

V nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo, na katere korake od objave prostega delovnega mesta pa vse do zaposlitve mora biti delodajalec pozoren, saj so pogosto predmet inšpekcijskega nadzora ali pa tudi morebitnih tožb s strani kandidatov oziroma kasneje delavcev.

Obveznost objave prostega delovnega mesta

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji, v nadaljevanju ZDR-1) v 25. členu določa obveznost objave prostega delovnega mesta. Če se osredotočimo na obveznosti delodajalcev zasebnega sektorja potem zanje velja, da se kot javna objava ne šteje zgolj objava, ki jo izvede zavod za zaposlovanje, temveč lahko delodajalec prosto delo objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca. V zadnjem obdobju, ko skoraj za vse dejavnosti velja pravilo pomanjkanja ustreznega kadra, delodajalci en zaposlitveni oglas objavijo na več različnih kanalih, saj se s tem povečuje verjetnost pridobitve pravega kandidata. Vseeno pa so v praksi primeri, ko delodajalci poznajo pravega kandidata in so z njim vnaprej dogovorjeni za zaposlitev, zato ne bi želeli, da bi bil oglas za prosto delo tako javen, kot to določa zakon. Če je javna objava obvezna (če ne gre za zakonske izjeme) po navadi delodajalci v takih primerih prosto delo objavijo na oglasni deski ali na vhodnih vratih družbe. Ali taka objava res zadosti zakonskim zahtevam? V zvezi s takšnim načinom objave so v praksi že bili primeri inšpekcijskih pregledov, kjer je bilo v konkretnih postopkih ugotovljeno, da če oglasna deska delodajalca ni javno dostopna, če je npr. v industrijski coni, v varovanem območju, z omejenim dostopom, potem objava ni javna v smislu zakona. Če pomislimo, je v praksi res malo tistih primerov, ko družbe dovolijo nemoteno zadrževanje naključnih obiskovalcev v njihovih prostorih, zato je res potreben razmislek, kako boste zagotovili javno objavo prostega dela. Če pa se že odločite za objavo na oglasni deski, pa svetujemo, da to tudi dokumentirate, saj boste morali v primeru nadzora na neki način izkazati, da ste prosto delo res na ta način tudi objavili.

Svetujemo, da kandidat ob prejemu predloga pogodbe tudi podpiše vročilnico oziroma izjavo o tem, da je predlog pogodbe dejansko tudi prejel.

ZDR-1 določa, da mora objava prostega dela vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo. Kaj podrobno pomenijo pogoji za opravljanje dela, v zakonu ni opredeljeno. Nedvomno mora biti objavljen naziv delovnega mesta, za katerega bo ustrezni kandidat kasneje tudi sklenil delovno razmerje, prav tako mora biti navedeno, kakšni so pogoji za zasedbo delovnega mesta. Pogoji so običajno določeni v sistemizaciji delovnih mest in se nanašajo na izpolnjevanje izobrazbenih meril, delovnih izkušenj in drugih znanj. Čeprav to ni obvezna sestavina objave, je v njej vseeno smiselno opredeliti tudi, ali se bo delovno razmerje sklenilo za določen/nedoločen čas, s poskusnim delom/pripravništvom, s polnim/krajšim delovnim časom. Več izločitvenih kriterijev bo delodajalec objavil, bolj realen in konkreten bo nabor samih kandidatov.


Številka:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije