Nekoč je bil vodja predvsem tisti, ki je odločal, usmerjal, nadzoroval. A časi so se spremenili – in z njimi tudi pristopi vodenja, ki so uspešni. Digitalizacija je bistveno preoblikovala vlogo vodje. Kako jim lahko pomaga? 

Izvedeli boste: 
Katere kompetence in vrednote so ključne za uspešnega vodjo v digitalni dobi. 
Kako digitalizacija spreminja vsakdanjo realnost vodij, od tempa dela do potreb po novi miselnosti. 
Kako lahko kadrovski strokovnjaki pomagajo vodjem, da ne izpadejo iz igre – ampak (p)ostanejo relevantni. 

Članek temelji na raziskavi, v kateri je sodelovalo 18 članov uprav ali direktorjev, ki so bili zaposleni v velikih slovenskih delovnih organizacijah. Vodje so bili v povprečju stari 48 let, imeli 23 let delovnih izkušenj in vodili 440 ljudi v delovnih organizacijah s povprečno zaposlenimi 1554 ljudmi.  

Raziskava je bila eksploratorne narave, uporabili smo kombinirano metodo. Večji del raziskave je bil kvalitativne narave – uporabili smo individualni polstrukturiran intervju, pristop je bil v tem delu induktiven in interpretativen. V kvantitativnem delu raziskave smo uporabili vprašalnik, ki je vseboval velikih osem kompetenc po Bartramu (3). 

Izzivi in zahteve sodobnega vodenja – med tehnologijo in ljudmi 

Organizacijske strukture postajajo bolj položne, prilagodljive in decentralizirane (2, 4, 5, 6, 7, 8, 10). Zaposleni dobivajo večjo vlogo, več je dvosmerne izmenjave informacij (1, 9), člani ekip so bistveno bolj vključeni v razprave, predloge in odločitve. Zato se od vodij pričakuje, da svoje zaposlene vodijo na bolj participativen način (1) – z več sodelovanja in manj ukazovanja. 

Če je bil včasih dober vodja tisti, ki je znal razdeliti naloge, je danes dober tisti, ki zna vzpostaviti zaupanje. Prav zaupanje med vodjo in ekipo je predpogoj in jedro sodobnega vodenja v digitalni dobi (5). Brez njega ni odprtosti, prilagodljivosti in sprememb – torej tudi ne napredka. 

Digitalizacija ni stvar prihodnosti – je tukaj in zdaj. In vodjem prinaša številne velike izzive, od tehnoloških izzivov in doseganja poslovnih rezultatov do prilagajanja zaposlenih na spremembe, ohranjanja človeškega stika v digitalnem svetu in iskanja ravnovesja med vsemi življenjskimi vlogami. 

Poznavanje tehnologij je temeljni kamen. Nove tehnologije omogočajo enostavnejše in hitrejše delo – a le, če jih dobro poznaš, znaš uporabljati in izkoriščaš potenciale, ki jih ponujajo. Če želi vodja uspešno krmariti v digitalnem okolju, je poznavanje in uporaba tehnoloških novosti prvi temeljni izziv. In to ni tako enostavno, kot se morda sliši. Na trg namreč prihajajo vedno nova orodja, platforme, sistemi in pristopi. To od vodij terja predvsem izrazito odprtost za novosti ter pripravljenost na stalno učenje in razvoj. V digitalni dobi se torej ne učiš zato, ker nečesa ne veš – ampak zato, ker se svet neprestano spreminja. 

Višje, hitreje, močneje – velja tudi v poslovnem svetu. Tehnologija omogoča avtomatizacijo, optimizacijo ter skrajšanje procesov. Dostop do podatkov in komunikacija sta hitrejša kot kadarkoli prej, enako pa velja tudi za hitrost spreminjanja okolja oziroma hitrost, s katero se je treba odzivati na spremembe v okolju. Ta hitrost za vodje lahko predstavlja stres – od njih se pričakuje opravljanje istih (in novih!) delovnih nalog, a hitreje kot prej. To pomeni, da morajo biti pri delu učinkovitejši. Mnogi vodje zato opažajo, da jih digitalni svet vse bolj obremenjuje – z množico informacij, orodij in možnosti (4, 11, 12, 13). Izbiranje pravih orodij in postavljanje prioritet postajata ključna elementa sodobnega vodenja. 

Boj s konkurenco: globalno igrišče, drugačna pravila. Digitalizacija spreminja tudi igrišče, na katerem se podjetja borijo za stranke in rezultate. Konkurenca postaja globalna, trgi so bolj dinamični, pravila igre pa manj predvidljiva (14, 15, 16, 17). Vodje to občutijo kot stalen pritisk na rezultate. Zato morajo imeti vodje izjemno izraženo psihološko odpornost in sposobnost obvladovanja stresa, da ob vseh izzivih v organizacijskem okolju uspejo dosegati cilje organizacije. 

Vodja kot ribič: v digitalnem oceanu lovi nove priložnosti. Vodje prepoznavajo, da digitalizacija prinaša mnoge nove priložnosti – na primer za nove poslovne modele, dodatne storitve in izdelke, drugačne načine trženja in posodobljene prodajne poti, večkanalnost, nove prodajne priložnosti ter optimizacijo poslovanja (18, 19, 17, 4, 5, 20, 16, 21, 22). Zato je ena od prednostnih delovnih nalog vodij iskanje in izkoriščanje teh potencialov, kar od njih zahteva strateško razmišljanje, drznost in pripravljenost na preizkušanje novih poti. 

Vse se začne in konča pri ljudeh. Spremembe, ki jih prinaša digitalizacija, ne vplivajo samo na sisteme in procese – temveč predvsem na ljudi. Eden največjih izzivov za sodobne vodje je zato prilagajanje zaposlenih na spremembe. Uspešna uvedba sprememb ne pomeni le novih orodij, ampak predvsem novo miselnost, drugačno kulturo in posodobljene vrednote. Še posebej velik izziv je upravljanje starejših zaposlenih ter usklajevanje različnih generacij med seboj. To je bilo v kontekstu vodenja že pred digitalizacijo izjemnega pomena, digitalizacija pa je še dodatno poudarila pomen medgeneracijskega sodelovanja, vseživljenjskega učenja in ustvarjanja podpornega delovnega okolja. 

Komunikacija, komunikacija, komunikacija. Digitalizacija je močno preoblikovala načine sodelovanja, komunikacije in interne organizacije dela, a eno ostaja enako: odnosi in medosebni stiki so za vodje še vedno ključnega pomena. Del njihove komunikacije z zaposlenimi poteka prek digitalnih kanalov, a komunikacija iz oči v oči zanje ostaja nepogrešljiva – zaradi čustvenih in neverbalnih sporočil, ki jih tehnologija ne more v celoti nadomestiti (16). Zahvaljujoč digitalnim rešitvam lahko vodje danes ohranjajo stik s precej več ljudmi kot nekoč (5, 16). Kombinacija osebnih srečanj in digitalnih kanalov je po njihovem mnenju najboljša pot. Za vodje to pomeni izziv: nadgraditi morajo svoje komunikacijske kompetence, da bodo uspešni v novem, digitalnem svetu. V digitalnem svetu je dobra komunikacija pomembnejša kot kadarkoli prej. 

Daleč od oči, a vseeno blizu srca. Digitalizacija omogoča večjo fleksibilnost dela – zaposleni lahko delajo z različnih lokacij, praktično kjerkoli in kadarkoli. To prinaša mnoge prednosti, a tudi nekaj pasti, na primer ohranjanje medosebnih odnosov s sodelavci, motivacije za delo in občutka pripadnosti. Stalna dosegljivost in prepletenost delovnega in prostega časa mnoge zaposlene vodita v nezadovoljstvo, obup, stres in celo izgorelost (23, 5, 16). Za vodje je vsekakor izziv ohranjanje povezanosti ekipe ter zagotavljanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem zase in za druge. 

Recept za uspešnega vodjo v digitalni dobi 

Če hočeš priti čez reko, ki je nenadoma narasla, ti stara brv ne bo več v pomoč – potrebuješ most. Enako velja za vodje – lastnosti in kompetence, ki so bile pomembne za vodenje nekoč, danes niso več učinkovite. Reka je namreč narasla – okoliščine so se korenito spremenile. 

Kakšen je torej danes dober vodja? V digitalni dobi so manj pomembni organiziranje, nadzor, sistematičnost in dosledno sledenje postopkom. Namesto tega pridejo v ospredje druge značilnosti. Naša raziskava je pokazala, da uspešni vodje digitalne dobe: 

• ustvarjajo in uresničujejo vizijo, 

Več v kategoriji Vodenje

Vodenje

Katja Krasko Štebljaj

Komunikacija strategije in vodenje sprememb: Kompas za čas, ko zemljevid ne zadošča 

Vodenje

dr. Marijeta Kobetič

Kako sta povezana zaupanje in motivacija? 

Vodenje

Matej Černe

Psihološka varnost pri delu: Ko delovno okolje govori skozi ljudi: zgodba o Mari in Beti 

HRM

Olga Mukhina

Prihodnost dela: Preobrazba HR-ja v resnično strateškega partnerja 

Več člankov iz te kategorije