Družba

Nova raziskava: Pričakovanja mladih na trgu dela 

Čas branja 8 min

Kako se generacija Z razlikuje od prejšnje generacije milenijcev? Kako si slovenski mladi predstavljajo svojo prvo zaposlitev – hibridno, na daljavo, v pisarni ali na terenu? Kakšne so njihove vrednote pri delu in karierne usmeritve? Iz katerih razlogov opravljajo študentsko delo? Na vse to odgovarja članek s pomočjo najnovejše raziskave Mladi in trg dela 2025. 

Izvedeli boste: 
Kako se pričakovanja in vrednote generacije Z razlikujejo od prejšnjih generacij in zakaj je to pomembno. 
Kaj slovenski dijaki in študenti iščejo pri prvi zaposlitvi. 
Zakaj je študentsko delo za mlade več kot le vir zaslužka. 

Pojav generacije Z sovpada z začetkom interneta, je prva generacija, ki odrašča skupaj z njim in to jo razlikuje od prejšnje generacije Y oz. milenijcev (Twenge, 2017). Za Z-jevce je vseprisotnost družabnih medijev in pametnih telefonov samoumevna, prav tako pa ne obstaja svet brez družbene povezanosti, globalizacije in sveta informacij na dosegu roke (Twenge, 2017). 

Na generacijo Z so imeli močan vpliv odraščanje med veliko recesijo, vzgoja in vpliv staršev ter vseprisotne razprave o širokih družbenih vprašanjih. Vse to je oblikovalo njihova pričakovanja glede sveta dela in glede zaposlitev, ki jih želijo (Ayoobzadeh idr., 2024, str. 1652). Generacija Z so pretežno otroci staršev generacije X in naj bi bili bolj pragmatični in realistični od generacije Y pred njimi (Rue, 2018). Predstavniki generacije Y (milenijci) pa so večinoma otroci babyboomerjev in so imeli zato bolj idealističen in optimističen pogled na svet (Christensen et al., 2018). 

V primerjavi z milenijci pripisuje generacija Z večji pomen ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, varnosti, stabilnosti in socialni pravičnosti.

V primerjavi z milenijci pripisuje generacija Z večji pomen ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, varnosti, stabilnosti in socialni pravičnosti (Ayoobzadeh idr., 2024, str. 1650). Da bi jim delodajalci ustregli ter jih tako pritegnili in obdržali, si zato v delovnih okoljih prizadevajo za poudarek na osebni rasti, ozaveščanje o duševnem zdravju, vključenost, pristnost in trajnost (Ayoobzadeh idr., 2024, str. 1650). 

Komajda pa se bodo delodajalci navadili na posebnosti generacije Z, bo na vrata že potrkala naslednja generacija - Alfa. Alfa je najmlajša generacija, ki bo vstopila na trg dela, in jo oblikujejo sile digitalizacije, globalizacije in socialnih vprašanj (Wojtaszczyk idr., 2025).  

Kaj pravijo slovenski predstavniki generacije Z? 

Raziskava Mladi in trg dela je bila izvedena s strani največjega študentskega servisa (e-Študentski Servis, 2025), izvedena je bila med 7.523 mladimi, dijaki in študenti, v Sloveniji. Gre za ponovitev vsakoletne raziskave. Osrednja skupina anketiranih je stara med 18 in 24 let (70 %) – ostali med 15 in 25 let. Večinoma so redni dijaki ali študenti (86 %), ostalih 14 % izredni. V 90 % vzorec predstavljajo slovenski državljani, 10 % pa je mednarodnih dijakov in študentov. Največ jih živi v Ljubljani (18 %), sledijo Maribor ter druga srednje velika mesta. Vzorec je pretežno ženski (63 %), kar odraža tudi večjo zastopanost deklet v srednješolskem in visokošolskem izobraževanju. 

Izkušnje in pričakovanja glede študentskega dela 

Če bi imeli možnost, bi 41 % respondentov študentsko/dijaško delo opravljalo hibridno, 31 % v prostorih delodajalca, petina na daljavo, 8 % pa na terenu. 

Skoraj dva od petih (37 %) menita, da bi brez študentskega dela težko financirali izobraževanje, skoraj za četrtino to delno drži in delno ne drži, medtem ko četrtina tega ne občuti. Za 15 % pa to sploh ne drži. 

Zakaj je študentsko delo pomembno za dijake in študente 

Dijaki in študenti kot glavni motiv za opravljanje študentskega dela navajajo finančni razlog - da si lahko privoščijo nekaj več (79,2 %) in pridobijo delovne izkušnje (78,1 %). Zelo pomemben jim je tudi hiter in zagotovljen zaslužek skozi zalaganje zaslužkov s strani študentskih servisov (69 %), hkrati pa jim študentsko delo prinaša samostojnost in neodvisnost (63,2 %).  

Opravljanje študentskega dela je pomembno tudi iz kariernih razlogov, saj mladi poudarijo pomen preizkušanja različnih delovnih mest in delodajalcev (56,7 %) ter boljše spoznavanje sebe, svojih interesov in talentov (56,5 %).  

Dijaki in študenti kot glavni motiv za opravljanje študentskega dela navajajo finančni razlog - da si lahko privoščijo nekaj več (79,2 %) in pridobijo delovne izkušnje (78,1 %).

54,4 % anketiranih mladih kot razlog navaja učenje grajenja odnosov in komunikacije, za več kot polovico (54 %) pa je ključnega pomena možnost prilagajanja študentskega dela šolskim obveznostim.  

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije