Pravo in davki

Učenje: Kako pravilno urediti pogodbo o izobraževanju  

Čas branja 8 min

Izobraževanje zaposlenih ni zgolj osebna odločitev ali ugodnost, temveč je pravica in dolžnost, opredeljena v zakonodaji ter podkrepljena z mednarodnimi pravnimi viri. Članek analizira pravni okvir, obveznosti in pravice tako delavca kot delodajalca ter pomen izobraževanja za ohranitev zaposlitve. 

Izvedeli boste: 
Kdaj je izobraževanje zaposlenega pravica in dolžnost – in kdaj postane obveznost. 
Kako pravilno urediti pogodbo o izobraževanju, da se izognete sporom glede povračila stroškov. 
V katerih primerih mora delodajalec kriti stroške in priznati izobraževanje kot del delovnega časa. 

Hiter tehnološki in družbeni razvoj ter vse večja potreba po fleksibilni in usposobljeni delovni sili narekujejo potrebo po stalnem nadgrajevanju znanja zaposlenih. Izobraževanje v delovnem razmerju ni več le dodana vrednost, temveč ključna sestavina dolgoročne zaposljivosti in prilagodljivosti delavca. Obenem je to tudi eden ključnih elementov, ki omogočajo uspešno poslovanje delodajalcev na vedno bolj konkurenčnem trgu. 

Pomen in obveznosti delodajalcev in delavcev pri izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju opredeljujejo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). 

Pomen izobraževanja v sodobnem delovnem okolju ter zakonska izhodišča 

Izobraževanje pomeni bodisi pridobivanje novih kompetenc (formalno ali neformalno) bodisi nadgradnjo obstoječih veščin, kar povečuje tako osebni kot kolektivni kapital organizacije. Obveznost izobraževanja pa ni le stvar dobre prakse – v Sloveniji je ta aspekt opredeljen in zavezujoč. 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 170. členu določa pravico in dolžnost delavca do izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa, zakon ali kolektivna pogodba ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. 

Izobraževanje zaposlenih je po ZDR-1 pravica in dolžnost – tako za delavca kot za delodajalca. 

Ta dolžnost se veže na potrebe delovnega procesa, ohranjanje sposobnosti za delo po pogodbi, preprečevanje odpovedi iz poslovnih razlogov in povečanje zaposljivosti na trgu dela. Delavec torej ni pasiven subjekt v tem procesu – dolžan je sprejeti napotitev na izobraževanje, ko to narekujejo zahteve delovnega mesta ali organizacije. 

Pomembno pa je, da tudi delodajalec ni zgolj koordinator tega procesa. Zakon torej določa, da mora delodajalec: 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije