Družba

3 zaobljube za prijetnejši vsakdan

Čas branja 11 min

»Napisati moram novoletne zaobljube. Narediti enega od popularnih 21-dnevnih izzivov, ki se mi ponujajo na Instagramu. Postaviti ambiciozne cilje za januar. Pogledati tri epizode priljubljenega podcasta na temo spreminjanja življenje na bolje. Prebrati knjigo o spreminjanju navad. Pogledati Youtube video o obvladovanju časa, pa tudi tistega o produktivni jutranji rutini. Kupiti čim bolj pregleden koledar in si urediti časovne bloke za prav vsako uro v delovnem dnevu.« Vam je pričujoči samogovor poznan? 

Verjetno ste zasledili angleško frazo »New year, new me« (Novo leto, nov/a jaz), ki v zadnjem mesecu leta kroži na družbenih omrežjih. V novem letu bo res vse drugače – s pomočjo novoletnih zaobljub. Pa bo res? Hiter pogled na splet nam ponudi različne podatke, na primer, da 80 % tistih, ki si postavijo novoletne zaobljube, vztraja do februarja, potem pa jih preneha uresničevati. 

Bolj spodbudni rezultati pravijo, da približno 40 % posameznikov po šestih mesecih še vedno uresničuje novoletne zaobljube. Če verjamemo tem podatkom in tudi sami ugotavljamo, da smo že po nekaj tednih prenehali z izvedbo najnovejše rutine za produktivno jutranje delo, potem nismo nič drugačni od marsikoga, ki se tega loti.  

Praksa novoletnih zaobljub je dobra

A vendar, praksa novoletnih zaobljub je kljub vsemu dobra. Zakaj? Zato, ker k njim običajno pristopamo z energijo, navdihom in zagnanostjo. Raziskave Univerze v Pensilvaniji so namreč potrdile učinek t.i. »novega začetka«. Ali kot je navada reči pri nas: »obrnili smo nov list«. In s tem napovedali, da bo od tistega trenutka vse drugače. 

Izvedeli boste:
Zakaj je praksa novoletnih zaobljub kljub slabi statistki še vedno dobra?
Kako vam 3 zaobljube lahko izboljšajo vsakdan?
Kratka vaja za trenutke, ko vas preplavijo negativne misli.

Izkazalo se je namreč, da časovni mejniki, ki jih vpišemo v koledar – na primer prehod v novo službo, rojstni dan, poroka, okrevanje po bolezni – dajejo občutek, da se je začel nov cikel. Ti trenutki oblikujejo našo trajektorijo življenja in ne vplivajo samo na to, kako vidimo svojo preteklost in dosedanje delo. 

Mejniki, kot nadalje ugotavljajo raziskovalci, predstavljajo psihološko ločitev sedanjega in preteklega »sebe« in kot taki motivirajo posameznika, da se loti uresničevanja svojih želja in ciljev. To se zgodi zato, ker običajno preteklega »sebe« dojemamo in ocenjujemo kot slabšega v primerjavi s trenutnim seboj, ki je na primer bolj discipliniran, razgledan, zavzet in uspešen. 

Nazadnje, časovni mejniki spodbudijo posameznika, da na svoje življenje in dosežke pogleda s širše perspektive. To posledično povzroči, da v večji meri sprejema odločitve, ki pripeljejo do uresničitve ciljev. Glede na zgornje torej ne preseneča ugotovitev raziskovalcev, da se v brskalniku Google število vpisov ključnikov »dieta« in »obisk telovadnice« poveča ob različnih časovnih mejnikih. To ima za posledico motivacijo, zagon posameznika za spremembe in uresničevanje ciljev, ki so mu pomembni. 

Kaj pa, če smo pisanje novoletnih zaobljub zamudili? Nič zato. Napisali smo, da imajo motivacijski učinek tisti časovni mejniki, ki so nam osebno pomembni. Pa tudi drugi dogodki, ki so značilni za družbo, na primer začetek delovnega tedna, začetek vikenda ali začetek novega študijskega leta. Zanimivo, že samo obisk frizerja in nova pričeska nam odpre nov pogled na same sebe 😊. 

Ne le novoletne zaobljube, tudi drugi časovni mejniki imajo motivacijski učinek.

Cilj prispevka je spomniti na motivacijsko moč postavljanja ciljev ob časovnih mejnikih. Kaj če bi namesto klasičnih ciljev, ki so akcijski in naravnani k preizkušanju novosti, zapisali cilje, ki najprej prispevajo k boljšemu počutju in na prvi pogled ne izgledajo akcijski? Naj vam predstaviva tri takšne cilje, ali v prednovoletnem žargonu, zaobljube. 

Posvetimo se pravim odmorom

Prva zaobljuba se nanaša na vključevanje več odmorov v delovni dan. Vzemimo si čas za redne kratke odmore med delovnikom in se zavestno odmaknimo od računalnika. Vdahnimo in se umirimo, saj to izboljša našo koncentracijo za delo in zmanjša utrujenost v nadaljevanju dneva. Na vidno mesto nalepimo listek, da si ne bomo pozabili vzeti počitka. Rado se namreč zgodi, da takrat, ko naj bi jedli malico ali kosilo, srepo zremo v računalnik in skušamo opraviti nalogo, ki je pravkar prišla po elektronski pošti, ob tem pa avtomatsko, brez zavedanja, nosimo žlico k ustom. 

Raziskave sicer je potrjujejo, da odmor za kosilo bistveno prispeva k izboljšanju počutja zaposlenega. Poleg odmorov med delovnikom ne pozabimo na odklop od dela ob večerih, da si naberemo moči za naslednji delovni dan. Ko so naši večeri namenjeni družini, hobijem in počitku, je naše zavzetost za delo in delovna uspešnost naslednji dan višja. 

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije