Digitalne veščine postajajo temelj sodobne zaposljivosti, produktivnosti in organizacijskega razvoja. Najnovejši podatki SURS kažejo, da ima digitalne veščine 89 % prebivalcev, vendar je razvitost teh neenakomerna – le 20 % prebivalcev ima zelo dobro razvite digitalne kompetence, skoraj polovica pa ostaja pod pragom osnovnih.

Za HR to pomeni dvojni izziv: kako zapolniti vrzeli v kompetencah ter kako oblikovati programe usposabljanja, ki bodo organizacijam omogočili doseganje standardov evropskega digitalnega desetletja do leta 2030. Članek povzema ključne ugotovitve SURS in ponuja okvir za razmislek o upravljanju digitalnih kompetenc v podjetjih.

Koliko prebivalcev ima dejansko osnovne ali dobre digitalne veščine?

Evropski cilj je jasen: 80 % prebivalcev, starih 16–74 let, mora do leta 2030 obvladati vsaj osnovne digitalne veščine.
Slovenija je letos pri 47 % – manj kot polovica prebivalstva.

Razdelitev digitalnih veščin je naslednja:

Največji napredek je zaznan v starosti 65–74, kjer se je delež oseb brez digitalnih veščin v enem letu zmanjšal za 8 odstotnih točk, a kljub temu znaša 35 %.

Izobrazba kot ključen dejavnik digitalne pismenosti

Digitalni razkorak med izobrazbenimi skupinami je izrazit:

Ta razlika neposredno vpliva na zaposljivost, produktivnost na delovnem mestu in zahteve po vseživljenjskem učenju.

Kateri tipi digitalnih veščin so najbolj in najmanj razviti?

Digitalne veščine SURS razvršča v pet skupin. Podatki kažejo izrazite razlike med njimi.

1) Komunikacija in sodelovanje – 90 % prebivalcev

Najbolje razvito področje.