Nepriljubljene odločitve so del realnosti organizacij. Zamrznitev napredovanj. Reorganizacija ekip. Ukinjanje programa. Zapiranje poslovne lokacije. Sprememba sistema nagrajevanja. V takih trenutkih ni na preizkušnji le poslovni model, temveč kultura organizacije. In predvsem – zaupanje.

Zaposleni ne pričakujejo, da bodo vse informacije in odločitve, povezane z njihovim delodajalcem, vedno prijetne. Pričakujejo pa, da bodo obravnavani kot odrasli sogovorniki. Pogosto namreč veliko škode v motivaciji in zavzetosti zaposlenih ne povzroči sama odločitev, četudi ni najbolj spodbudna, temveč način, kdaj, komu in kako je bila sporočena. 

Nekaj zlatih pravil:

1. Zaposleni morajo izvedeti prvi.

Sodelavke in sodelavci v organizaciji so namreč najpomembnejša ciljna javnost – pred vsemi drugimi deležniki, tudi lastniki, kupci in mediji. Če zaposleni informacijo preberejo v medijih ali jo slišijo »na hodniku«, je zaupanje načeto, s tem pa tudi kredibilnost vodstva. 

Interna komunikacija mora zato vedno imeti prednost. Ko vodstvo stopi pred svoje sodelavke in sodelavce in jim kot prvim sporoči neprijetne novice, obenem daje signal, da jih razume kot ključne deležnike, ne kot zadnjo postajo.

2. Pojasnite, ne zgolj informirajte.

Samo sporočiti ni dovolj. Ljudje ne potrebujejo le informacije, da se bo nekaj zgodilo ali spremenilo, temveč razumevanje. O čem se je odločalo? Katere možnosti so bile na voljo? Po kakšnih kriterijih je bila sprejeta končna izbira? 

Tudi kadar vseh podrobnosti (še) ni mogoče razkriti, lahko pojasnite logiko razmišljanja. Ko zaposleni razumejo okvir in argumente, odločitev lažje umestijo, tudi če se z njo ne strinjajo.