EKSPERIMENTIRANJE IZ POSLA PRENAŠAMO NA ISKANJE TALENTOV

Intervju z dr. Robertom Golobom; TAMARA VALENČIČ, uredniški odbor revije HR&M

Facebook
Twitter
LinkedIn

Skupina GEN-I je inovativna in hitro rastoča skupina, ki zaposluje že 400 strokovnjakov. Sprva so začeli kot ponudnik električne energije in zemeljskega plina, konec leta 2016 pa so postali prvi dobavitelj v regiji, ki ponuja izgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo z električno energijo. Na letošnjem glasovanju »Energy Risk Commodity Rankings 2019« so se ponovno uvrstili na prvo mesto v skupini vzhodnoevropskih trgovcev z električno energijo: »Eastern Europe – power dealers«. 

 

Našo pozornost je konec marca pritegnilo sporočilo skupine Gen-i, da iščejo 100 novih sodelavcev s področja naravoslovnih, ekonomskih in humanističnih ved.

Iščejo analitike trga, poslovne analitike, trgovce z energenti, strokovnjake za elektro mobilnost in digitalni marketing, psihologe, sodelavce za trajnostni razvoj in druge profile strokovnjakov, ki bodo soustvarjali proces zelene preobrazbe. O prihodnosti smo se pogovarjali s predsednikom uprave, dr. Robertom Golobom.

Konec marca je v Sloveniji odmevalo vaše sporočilo, da boste zaposlili sto novih ljudi. S posebnim poudarkom na humanistih in družboslovcih. Zelo odmevna poteza. Kaj načrtujete?

Ko smo začeli nas je bilo pet, danes nas je več kot štiristo, torej v resnici rastemo in zaposlujemo ves čas. V zadnjih letih smo vsako leto dodajali skoraj sto novih sodelavcev. Tudi potrebo po vključitvi humanistov in družboslovcev smo že čutili, smo jih pa imeli večinoma v zalednih, podpornih funkcijah. Res pa jih do zdaj nismo načrtno iskali za bolj razvojne naloge.

To zadnje sporočilo je zavestno in dobro premišljeno. Pomembno se nam zdi v družbi spodbujati zavedanje, da skozi tehnološko revolucijo ustvarjamo tudi družbeno evolucijo. Nove tehnologije spreminjajo tudi odnos posameznika do družbe, njegovo delovanje v družbi, dolgoročno se na ta način spreminja tudi delovanje celotne družbe. To je eden od razlogov, zakaj je v razvoj nujno vključiti tudi humaniste.

Zaradi hitrega razvoja tehnologij se tudi energetika spreminja na način, da se oskrba z energijo vedno bolj prepušča v roke in izbiro vsakega posameznika. Brez pretiravanja lahko trdimo, da se odvija proces demokratizacije energetike, saj lahko vsakdo sam odloča o svoji energetski oskrbi. To je drugi razlog, da smo na svoji strani opremljeni z znanji in ljudmi, ki imajo tudi drugačne, interdisciplinarne in širše razsežnosti kompetenc. Tretji razlog pa je, da verjamem, da so mešane ekipe bolj uspešne pri svojem delu.

Oblikujete tako imenovane nove poklice?

Že sama beseda poklic je zastarela. Verjamem, da se bodo naše delovne naloge čez čas zelo spreminjale. Verjamem, da bodo talenti prihodnosti morali biti multidisciplinarni, odprtih osebnosti in značaja. V prihodnosti bodo imeli prednost tisti, ki bodo sposobni zajeti znanja treh svetov, torej sveta humanizma, družboslovja in tehnologije.

Pa slovenske univerze »proizvajajo« takšne profile?

Tako kot v vsakem podjetju, kjer je vsaka služba ali oddelek neki mikrokozmos, so tudi fakultete mikrokozmosi, največkrat zaprti pred zunanjim svetom. Vsaka fakulteta ima svojo strokovno usmeritev. Zato je načrtna vzgoja širokih profilov na neki način v nasprotju s samo organizacijo naših univerz. Saj ne rečem, da se tudi v univerzitetnem svetu ne dogajajo povezovanja in projekti, le da zanje manj slišimo.

Osebno menim, da smo podjetja tista, ki moramo vzgajati interdisciplinarnost in v to smer razvijati ljudi. Tudi Gen-I prihodnosti bo moral preseči klasične »oddelčne silose« in v vsako funkcijsko področje postaviti mešane ekipe.

Upam, da bodo tudi univerze začele tako razmišljati. Predvsem pa bi morali mladi ljudje prej zaključevati s študijem. Kdor prvo izkušnjo na trgu išče pri 28. ali 30. letih, je žal zamudil svoje najboljše obdobje za osebnostno rast.

Kaj pa novi študiji kot so machine learning, data science; je po to znanje treba v tujino?

Takšne programe imamo tudi v Sloveniji, vendar so »zelo skriti« pred javnostjo. Naše fakultete producirajo vrhunske strokovnjake, a so praviloma zelo ozko usmerjeni.

Eden od načinov kako vzporedno z dolgim in ozko strokovno usmerjenim študijem mlad človek pridobiva na širini je lahko študentska praksa, vendar strukturirana in vodena. Žal je za mlade iskanje izkušenj po koncu fakultete prepozno, morajo jih pridobiti prej.

Dobra podjetja imamo več možnosti oblikovati profile prihodnosti, in sicer s tem, da privzgajamo zelo široke in fleksibilne kompetence.

Iščete tudi strokovnjaka za trajnostni razvoj?

Lahko povem, da smo eksperimentiranje, ki smo se ga šli v preteklosti, prvič prenesli tudi na področje iskanja izjemnih kadrov. Po domače odpravili smo se na izlet v neznano, a s široko odprtimi očmi. Bili smo nagrajeni. Nikoli si ne bi mislil, da se bo na takšen razpis prijavilo toliko različnih in zanimivih ljudi.

Dobili smo zelo širok nabor kandidatov. Z nekaterimi smo že začeli delati.

Vam takoj povem, da sem med prvimi izmed prijav izbrskal mlado urbanistko, ki sem jo dodal ekipi za razvoj naše nove poslovne stavbe »Center energetske prihodnosti«.

S takimi ukrepi, kot je bil ta razpis, si tudi sam odpiram nova obzorja. V resnici pri tem razpisu ne gre le za enega sodelavca ali eno delovno mesto. Želimo si poiskati čim več ljudi z naklonjenostjo do trajnostnega razvoja in jih vključiti v vsak delček podjetja. Da bo ta duh drugačnega razmišljanja zavel po celem podjetju.

Res verjamem v mešane ekipe.

Kako torej zaposlujete? Imate svoj »bazen« talentov?

V preteklosti smo bili izrazito pasivni in reaktivni. Zdaj smo postali zelo kreativni pri oblikovanju novih pristopov. Aktivno se promoviramo kot podjetje, kjer ni dovolj samo delo in osebnostna rast, pomemben je učinek, ki ga pustiš na širši družbi.

To se mi zdi eden ključnih dejavnikov dobrega delodajalca prihodnosti.

Kako boste priliv novih ljudi in tako različne profile umestili v obstoječo organizacijo, ne da bi zmotili utečenega poslovanja?

Tudi v tem smo posebni, da je naša notranja organizacija izrazito fleksibilna in jo ves čas sproti spreminjamo in dopolnjujemo.

Na enak način pristopamo tudi k dopolnitvi novih kadrovskih potreb. Danes težko načrtujemo zaposlovanje za eno leto vnaprej, saj se stvari premikajo in spreminjajo zelo hitro. Seveda pa, če rečemo, da iščemo sto ljudi, vemo, da imamo za to potencial znotraj podjetja. Nekateri od teh sodelavcev bodo zasedli že obstoječa delovna mesta. Ostali pa bodo umeščeni vsepovsod, in sicer z jasnim namenom, preplaviti organizacijo z drugačno miselnostjo, ki jo nujno rabimo za prihodnost.

Ko pri nekomu res prepoznamo talent in potencial, mi prilagodimo okolje njemu.

Je organizacija zrela za to?

Mi se imamo za mlado podjetje, fleksibilno in odprto. Naša kultura je zelo močna in temelji na visokem tempu rasti in prilagodljivosti. Zavedamo se, da moramo razširiti vidno polje tudi na področju umeščanja novih kompetenc in novih pogledov. Razvoj obstoječih kompetenc in ljudi smo ojačali že v preteklih letih, veliko poudarka dajemo uvajanju novih sodelavcev, poteka pa vzporedno tudi projekt dviga vodstvenih kompetenc, ki bo še okrepil našo kulturo.

Kakšne vodje imate?

Ni nam vseeno, kdo je vodja in kako se obnaša. Zame še posebej ne. Letos smo recimo načrtno ojačali senior menedžment s tremi ženskami. Čutili smo potrebo po diverzifikaciji in s tem odprli nove razsežnosti razmišljanja najprej v vodstveni ekipi.

Ste vi osrednji vizionar?

HR je moje področje, in da, sodelavci so mi zelo pomembni.

Vendar se zavedam kje v organizaciji je potrebna struktura in kje jasni cilji. Tja se vmešam le redko. Želim pa si, da bi pri razvoju novih produktov vnesli novo miselnost. Tukaj pravil ne potrebujemo vnaprej, tu so pomembni ljudje. Tukaj rad prepoznavam potencial v posameznikih.

Kam z mladimi ljudmi, ki so široki, morda so ustanovili kakšen start up, nimajo pa izdelanega profila.

Vam bom dal kar primer. S pomočjo društva Vtis se nam je prijavilo dekle, ki se je vrnilo iz tujine. Prepričala nas je ravno s svojo širino. Popolnoma brez izkušenj iz konkretnega področja je zagrabila začetno pozicijo. Rotiramo jo po nalogah, ker hočemo spoznati globino njenega potenciala in sposobnost povezovanja ter ji dati priložnost, da sama najde vlogo, kjer bo dodana vrednost največja.

Kako pritegniti Slovence, ki živijo v tujini?

Tudi sam sem bil v tujini, kot večina naših vodstvenih sodelavcev. Človek se iz tujine ne vrne, ker ga nekdo pritegne, pač pa ker v določenem trenutku svojega življenja sam tako hoče.

V luči tega vem, da si ne želim, da postane Gen-I destinacija za ljudi, ki iščejo zgolj dobro plačano službo. Želim si ljudi, ki iščejo smisel v osebni rasti in hkrati želijo ustvariti prepoznavni učinek svojega dela na širšo družbo.

Imate zelo majhno fluktuacijo in vaši ljudje večinoma ostanejo v Gen-I. Recept za to?

Okoliščine v energetiki nam gredo zagotovo na roko. Naša panoga je v središču tehnološke pozornosti. Zato je za nas vlaganje v razvoj nuja. V kombinaciji s tem, da smo finančno in poslovno uspešno podjetje, znamo tudi dobro vlagati v razvoj naših ljudi. Načrtno in namensko raje kot v dobiček, investiramo nadstandardne donose v to, da krepimo svojo bazo sodelavcev in s tem razvojni potencial podjetja.

Kakšen odstotek stroškov vlagate v razvoj ljudi?

Ta KPI mi ni pri srcu. En del je res razvoj in izobraževanje, drugo pa je vlaganje v kulturo, delovno okolje in ostalo. Poleg tega sodelavce nagrajujemo glede na dejansko poslovanje podjetja in njihov prispevek k temu. Smo okolje, ki je zares pripravljeno priznavati prispevek posameznika. To je eden pomembnejših gradnikov naše kulture.

Imate morda načrt da bi zaposlene vključili v lastniško shemo ali pa morda ustanovili lastni pospeševalnik ali spin off?

Tega za zdaj ne načrtujemo. Če pa bi se pokazalo, da je treba nekaj razviti izven podjetja, ker bi bilo tako boljše in hitrejše, bi razmišljali tudi o tem.

Naša specifika je namreč tudi, da smo na neki način dominantni v lasti državnih podjetij in se o spreminjanju lastniških razmerij zelo težko pogovarjamo, saj so naši sogovorniki glede tega precej »trdi«. Sem pa ponosen na to, da smo kljub temu v celoti ohranili kulturo podjetniškega razmišljanja in ta vzorec krepimo še naprej.

Sončne elektrarne Gen-I Sonce so skupno proizvedle že več kot 5 GWh čiste in okolju prijazne zelene električne energije in prispevale k znižanju emisij CO2 za 2,5 milijona kg.

 Med leti 2008 in 2017 so dosegali 40 % povprečne letne rasti prihodkov, v letu 2017 so zabeležili 2,3 mrd EUR prihodkov.

 Dr. Robert Golob je ustanovitelj družbe, vodenje Skupine GEN-I pa je prevzel leta 2006. Je eden vodilnih strokovnjakov za energetiko v Sloveniji. Tako je med ostalim tudi vodil pogajalsko skupino za vstop v EU za področje energetike in bil državni sekretar za energetiko. Dr. Golob je poleg vodenja Skupine in več družb v Skupini, tudi izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.