HRM

Pomen komunikacije za organizacijsko kulturo

Čas branja 10 min

Naša interakcija s posamezniki in skupinami v organizacijah temelji na komunikaciji, ki je temelj za razvoj kulture znotraj organizacij. Kakovost komunikacije vpliva na razmerja in zadovoljstvo v odnosih. Komunikacija in kultura sta tesno prepleteni; druga drugo lahko okrepita ali oslabita. 

Izvedeli boste:
Kako komunikacija prispeva k pozitivni organizacijski kulturi?
Kaj vse še vpliva na dobro kulturo v organizaciji?
Kako v Mikrocopu gradijo kulturo, ki temelji na odprtosti in sodelovanju?

Za ustvarjanje učinkovite komunikacije in pozitivne kulture v organizacijah je ključno razumevanje različnih oblik in lastnosti komunikacije ter osnov dobrih kulturnih praks.

Komunikacija presega preprosto prenašanje informacij; odraža tudi odnos med sodelujočimi osebami. Način govora, kot so hitrost, jasnost, glasnost, mirnost, in telesna govorica – obrazna mimika, geste, telesna drža, izbira oblačil – skupaj z okoljem, kjer poteka komunikacija (npr. javno ali zasebno, mirno ali hrupno okolje, prostorske značilnosti), vse to daje globlji pomen in kontekst prenesenim besedam.

Razdalja med komunikatorji je prav tako pomembna; intimna komunikacija poteka v razdalji do 30 cm, osebna med 30 in 60 cm, socialna med 60 in 120 cm in javna je večja od 120 cm. Te razdalje kažejo različne stopnje bližine in občutka domačnosti med posamezniki.

Poleg tega je zelo pomembno, kako sprejemnik informacije sprejme in razume. Razumevanje kredibilnosti vira informacij je bistveno, saj obstaja veliko potencialno zavajajočih ali dvoumnih informacij. Sposobnost branja med vrsticami je zato v komunikaciji neprecenljiva veščina, ki zahteva pozornost in razumevanje globljih pomenov ter konteksta.

Kakšna komunikacija prispeva k pozitivni organizacijski kulturi? 1,4

Komunikacija torej predstavlja kompleksen in večplasten proces, ki vključuje veliko več kot le prenos besed.

V svojem nadaljnjem raziskovanju se osredotočam na različne oblike komunikacije, ki prispevajo k ustvarjanju pozitivnega okolja in kulture v delovnih organizacijah. Zavedam se, da določene oblike komunikacije, ki so preveč besedne, prinašajo več zmede in dvoumnosti kot jasnih spoznanj in boljših odnosov. Zato se v svojih razmišljanjih in interakcijah z ljudmi namerno izogibam takšnim pristopom.

Pomembno je, da posrednik informacij dobro razume vsebino, ki jo predaja, in verjame vanjo. Informacije morajo biti predstavljene na jasen in razumljiv način, tako da jih prejemnik lahko preprosto razume in si jih zapomni. 

Pretirana uporaba strokovnih izrazov ali tujk lahko povzroči zmedo namesto razumevanja. Neustrezno pripravljeno sporočilo lahko poslušalca odvrne in povzroči, da informacije izgubijo svoj namen. Izgovor, kot je, nisem imel časa, da bi to povedal na kratko, ni sprejemljiv. V današnjem vizualno usmerjenem svetu je priporočljivo, da se besedne informacije dopolnijo z vizualnimi elementi, kot so slike in grafikoni. Takšna predstavitev lahko sproži asociacije in čustvene reakcije, s čimer postane informacija bolj zapomnljiva. 

Namesto suhoparnega navajanja dejstev je koristno informacije predstaviti skozi čustveno pripoved. Po vsakem sestanku v organizaciji je priporočljivo, da udeleženci v treh dneh prejmejo zapisnik, ki povzema glavne točke srečanja.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije