Pravo in davki

Izplačilo za poslovno uspešnost: komu pripada božičnica?

Čas branja 14 min

December je čas obdarovanja in tudi mesec, ko številni delodajalci zaposlenim izplačajo nagrade za poslovno uspešnost oziroma t.i. božičnice. To lahko predstavlja pomembno spodbudo, vendar tudi določene obveznosti in odgovornosti. Pri izplačevanju nagrad za uspešnost je namreč nujno, da delodajalci skrbno pazijo, da ne pride do diskriminacije zaposlenih, kot je že večkrat opozoril tudi Zagovornik načela enakosti.

Izvedeli boste:

Kako se izogniti diskriminaciji pri določanju kriterijev za izplačilo božičnice?

Kakšne so posledice diskriminacije pri izplačilu nagrad za poslovno uspešnost?

Kako pravilno določiti kriterije, da bo izplačilo božičnice pravično in pošteno za vse zaposlene?

V članku bomo preučili, pod kakšnimi pogoji so lahko nagrade za poslovno uspešnost davčno ugodneje obravnavane in kateri so ključni dejavniki, na katere morajo delodajalci paziti, da ne bodo izplačila diskriminatorna in še poglabljala plačno vrzel. Pri tem bomo obravnavali tudi nedavno odločbo Vrhovnega sodišča RS, ki prinaša pomembne smernice za preprečevanje diskriminatornih praks pri dodeljevanju nagrad.

Božičnica: Primeri prepovedane diskrimacije

V praksi se primeri prepovedane diskriminacije pogosto pojavijo zaradi kriterijev za nagrajevanje in napredovanje. Pri pogovorih z delodajalci opažamo, da diskriminacija običajno ni posledica zavestne odločitve delodajalcev. Ti namreč namenoma ne postavljajo posameznih delavcev z določeno osebno okoliščino v slabši položaj – pogosto želijo vzpostaviti pravične kriterije za vse zaposlene, vendar pri tem niso pozorni, da določeni kriteriji pripeljejo do razlikovanja med zaposlenimi na podlagi osebnih okoliščin.

Ob tem še vedno pogosto prevladuje zmotno prepričanje, da so nagrade za poslovno uspešnost, bonusi in božičnice prostovoljna izplačila delavcem, zaradi česar naj zanje ne bi veljala pravna pravila. V članku zato želimo opozoriti, da tudi za prostovoljna izplačila veljajo protidiskriminacijska pravila. Subjektivni odnos delodajalcev ni relevanten; do prepovedane diskriminacije lahko pride tudi, če ni bila namerna. Kljub temu v takih primerih veljajo vse pravne posledice. 

Kakšna je posredna diskriminacija?

Pomembno je, da delodajalci razumejo koncept posredne diskriminacije, saj presega zgolj formalno enakopravnost in zahteva vsebinsko enako obravnavo. Posredna diskriminacija je prepovedana prav zato, ker zgolj enaka obravnava oseb, ki so sicer v različnih položajih, še ne zagotavlja dejanske enakosti. V določenih primerih namreč enaka obravnava vseh pomeni slabše izhodišče za tiste, ki se zaradi osebnih okoliščin znajdejo v deprivilegiranem položaju.

Kadar na videz nevtralni predpis, merilo ali praksa v resnici postavijo v slabši položaj osebe z določenimi osebnimi okoliščinami v primerjavi z drugimi, gre za posredno diskriminacijo. Ključno pri prepoznavanju posredne diskriminacije je ugotoviti, ali na videz nevtralen kriterij povzroča slabši položaj za eno skupino ljudi glede na njihove osebne okoliščine, v primerjavi z drugo skupino, ki teh okoliščin nima.

Božičnica in davki

1. januarja 2017 je bila z novelo ZDoh-2R v Zakon o dohodnini uvedena posebna davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost. Ta davčna ugodnost pa ne velja za vsa izplačila za poslovno uspešnost, temveč le, če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, in velja le do z zakonom določene višine. Namen tega ukrepa je bil spodbuditi podjetja, da razbremenijo najbolj produktivne in ustvarjalne delavce, saj ti praviloma največ prispevajo k dodani vrednosti podjetja. Cilj je bil povečati konkurenčnost slovenskih podjetij in ohranjati delovna mesta v Sloveniji. 

Božičnica je lahko davčno ugodnejša le, če so izpolnjeni zakonski pogoji, kot so enaka obravnava vseh upravičencev in določitev pravice v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi.

Čeprav je bila možnost plačila plače za poslovno uspešnost že predvidena v  ZDR-1 in dogovorjena s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, je ugodnejša davčna obravnava dodatno spodbudila podjetja k njenemu izplačevanju. Pogosto pa so bila merila in kriteriji za izplačilo osnovani na temelju prisotnosti, kar pomeni, da je bila upravičenost do nagrade za poslovno uspešnost ali njena višina odvisna od prisotnosti delavca na delu.

Temeljna določba glede davčne obravnave obravnavanih izplačil je 12. točka člena 44(1) ZDoh-2. Ta določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo za poslovno uspešnost, ki je izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi. Omejitev velja do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki je v letu 2023 znašala 2.220,95 EUR bruto.

Kriteriji za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost

Logično vprašanje, ki sledi omenjenim ugotovitvam, je, kakšni naj bodo kriteriji, da bodo ustrezni tako z vidika delovnopravne kot davčnopravne zakonodaje.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije