Družba

Kako genUI vpliva na »šlepanje« pri delu? 

Čas branja 11 min

»Profesorica, sošolka, članica naše skupine za seminarsko nalogo, se šlepa. Stalno si izmišljuje izgovore, zakaj nečesa ni naredila, vedno zamuja, na sestankih večino časa gleda v telefon in ne sodeluje v razpravi. Skoraj nikoli tudi ne daje predlogov za izboljšave. Včeraj je končno poslala poglavje seminarske naloge, a sumim, da ga je v celoti napisal ChatGPT. Stavki so tako generični in nič podobni njenemu govoru in običajnemu slogu pisanja. Prosim, pomagajte. Kaj naj naredimo?« 

Izvedeli boste: 
Zakaj družbeno izmikanje ni le lenoba, temveč kompleksen pojav z etičnimi posledicami. 
Kako se izmikanje z uporabo genUI razlikuje od klasičnega »šlepanja«. 
Kaj lahko organizacije storijo, da prepoznajo, preprečijo in etično naslovijo izmikanje pri delu z UI. 

Vas ta primer spomni na vaše izkušnje iz študentskih časov? Ali se vam je morda nedavno v službi zgodilo, da v vašem timu nekdo ni opravil naloge, kot bi moral, je zamujal ali pa oddal delo slabše kakovosti? Potem pa ste vi opravili delo še namesto njega, da ste ujeli postavljeni rok? Če se spomnite takšnega primera, to ni presenetljivo, saj je to precej prisoten pojav.  

»Šlepanje« je pogovorni izraz, ki mu v strokovnem jeziku pravimo družbeno izmikanje. Pomeni, da posameznik, ko dela v skupini ali timu, v delo vlaga manj napora, kot če bi delo opravil individualno. Posledično pride do nejevolje ostalih članov v timu in manj kakovostnih rezultatov. Frustriranost ostalih članov tima slabša splošno vzdušje in zmanjšuje naklonjenost timskemu delu.  

Slika je simbolična. Foto: Depositphotos

KAJ JE DRUŽBENO IZMIKANJE?  

Družbeno izmikanje so prvič preučevali pri skupinskem delu, in sicer v eksperimentu, kjer so sodelujoči tekmovali v vleki vrvi. Raziskovalci so ugotavljali, kako se vloženi trud zmanjšuje, če vrv vleče en posameznik, če jo vlečeta dva ali trije. Ugotovili so, da več ljudi kot je sodelovalo, manjši je bil v povprečju vložek posameznika. Ko je bilo na vsaki strani 8 ljudi, se je vložek vsakega zmanjšal v povprečju za polovico. Ta pojav je dobil ime Ringelmannov učinek. Družbeno izmikanje se torej pojavlja, ko posamezniki delajo v skupinah. Pretekle študije so ugotovile različne neugodne posledice izmikanja, ki se na ravni timov kažejo v zmanjšani kohezivnosti, nižjem zadovoljstvu z rezultati, nižji motivaciji in produktivnosti ter učinkovitosti tima. Ker izmikanje posredno prinaša tudi neugodne posledice za družbo, je dobilo nadimek »družbena bolezen«.  

Ob hitrem razvoju GUI in vsakdanji uporabi jezikovnih modelov, pa lahko že govorimo o novi obliki izmikanja, in sicer izmikanju s pomočjo UI (Saluja et al., 2024), ki se mu bomo posvetili v nadaljevanju.  

IZMIKANJE JE ETIČNO SPORNO 

Izmikanje je samo po sebi etično sporno, saj pomeni, da posameznik pri delu vlaga manj napora, kot se od njega pričakuje ali kot je za to plačan — in to ni prav. Takšno vedenje praviloma negativno vpliva na druge vpletene. Navadno ni v skladu s pričakovanji ter pomeni zavestno kršitev dogovora o delitvi dela in ustaljenih norm. 

Posameznik, ki se izmika, ima možnosti izbire in bi se lahko odločil tudi drugače (torej, da se ne izmika). Družbeno izmikanje se pogosto pojavlja pri timskem delu oziroma povsod tam, kjer lahko posameznik svoj dejanski vložek v delo skrije pred drugimi. Ko ostali takšno vedenje prepoznajo, ga pogosto ocenijo kot nepravičnega in se počutijo izigrane. A kljub občutku nepravičnosti ne ukrepajo nujno. 

Družbeno izmikanje pomeni, da posameznik, ko dela v skupini ali timu, v delo vlaga manj napora, kot če bi delo opravil individualno. 

V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Journal of Business ethics (Mihelič & Culiberg, 2019), sva s kolegico preučevali, kateri dejavniki povečujejo namero, da se bo posameznik izmikal pri sodelovanju v skupinskem delu. Zanimalo naju je, kako moralnost človeka vpliva na njegovo presojo o tem, ali je družbeno izmikanje sporno ali ne. Izpostavili sva torej moralno konotacijo družbenega izmikanja pri skupinskem delu. Ugotovili sva, da posamezniki, ki so bolj čuječi, pogosteje zaznavajo družbeno izmikanje kot problematično. Da, prav ste prebrali. Čuječnost (angl. mindfulness) nam ne pomaga le pri obvladovanju stresnih situacij, temveč tudi pri prepoznavanju in dojemanju neetičnih dejanj drugih. 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije