Agilno vodenje pomeni tudi agilno zaposlovanje
Čas branja 12 minTradicionalni pristopi upravljanja človeških virov se v sodobnem poslovnem okolju izkažejo, da so zasnovani preveč linearno in togo, zato organizacije iščejo nove in agilne metode za učinkovito upravljanje človeških virov. Agilni pristopi za rekrutiranje in razvoj talentov predstavljajo novo pot, ki organizacijam omogoča prilagodljivost, inovativnost in hitro prilagajanje spremembam.
Agilnost organizacije je trenutno priljubljena tema, ki se lahko nanaša na več principov: projektno vodenje, organizacijsko kulturo, upravljanje sprememb, zaposlovalno agilnost ter druge koncepte. Pri tem je pomembno poudariti, da se agilnost lahko prilagaja različnim področjem in kontekstom ter da se uporabljajo različne agilne metodologije in pristopi, prilagojeni potrebam in ciljem organizacije − vsem pa je skupno, da so se v preteklih letih pokazali kot učinkoviti in so prinesli rezultate, ki si jih organizacije in zaposleni želijo.
Agilne prakse pomagajo podjetjem, da se odzovejo na potrebe trenutnega poslovnega in zaposlitvenega okolja ter privabijo, zadržijo in razvijajo vrhunski talent. Pri tem se poslovni voditelji zavedajo, da agilnost izboljša produktivnost. Po poročanju organizacije McKinsey so tiste organizacije, ki so šle čez agilno transformacijo, izboljšale svojo finančno uspešnost od 20 do 30 odstotkov. (1, 2)
Osnovna načela agilnega delovanja
Preden se lotimo uvedbe agilnih pristopov in metod, je ključno, da pridobimo celovit vpogled v koncept agilnosti. Agilni pristop pomaga kadrovski službi pri agilnem razmišljanju in različnih delovnih metodah znotraj svojih ekip in projektov. Agilna metodologija sicer izvira iz panoge informacijskih tehnologij, vendar pa se je ta v zadnjem času razširila tudi na druge industrije in funkcije. Agilni pristop v kadrovanju ima potencial, da preoblikuje operativni model tudi znotraj ne-agilnih organizacij, saj se agilnost nanaša na koncept, ki je osredotočen na prilagajanje spremembam, sodelovanje in izboljševanje. Koristi lahko prinesejo že majhni koraki in spremembe v vsakodnevnem delu, zato lahko tudi kadrovska služba, ne glede na panogo, izkoristi prednosti agilnega pristopa v posameznih procesih. (2)
Kaj pravzaprav pomeni agilno delovanje? Agilno pomeni hitro, aktivno in prilagodljivo odzivanje na spremembe, pri tem pa so pomembne glavne prednosti agilnega v funkciji kadrovanja ter vrednote in načela, ki jih spodbujajo in jih bomo v nadaljevanju tudi obravnavali (3, 4, 5, 6).
Po poročanju organizacije McKinsey so tiste organizacije, ki so šle čez agilno transformacijo, izboljšale svojo finančno uspešnost od 20 do 30 odstotkov.
»Customer-centric« pristop
Agilne metode poudarjajo, da so zaposleni in stranke v centru agilnega delovanja. Ta perspektiva spodbuja oblikovanje praks, ki so osredotočene na človeka, preverjajo potrebe ljudi in pridobivajo neposredne povratne informacije. Tak pristop se oddaljuje od prejšnjih praks, ki so se opirale na domneve vodstva glede tega, kaj organizacija potrebuje, ali pa zgolj na pretekle najboljše prakse. Prioritizacija in osredotočanje na stranko ter zaposlenega neposredno vplivata na delovanje kadrovske službe. S tem se krepita dojemanje in sprejemanje kadrovske funkcije kot bolj vključene in prepletene z ostalimi deli organizacije.
Transparentnost in zaupanje
Transparentnost in zaupanje sta ključna elementa agilnega delovanja. Agilne organizacije temeljijo na redni komunikaciji, deljenju informacij ter odprtosti med zaposlenimi in vodstvom. Ko govorimo o transparentnosti, gre za jasno in nedvoumno deljenje informacij o ciljih, strategiji, odločitvah ter napredku projekta ali dela. Zaposleni imajo tako vpogled v delovanje organizacije in se počutijo vključene v dogajanje. Transparentnost prinaša tudi bolj učinkovito upravljanje tveganja, saj pomanjkanje informacij in skritost procesov lahko privede do nejasnosti, napačnih interpretacij ter slabe koordinacije med člani ekipe. Z zagotavljanjem transparentnosti se ustvarja okolje, kjer se lahko sodelavci bolj odprto pogovarjajo o svojih idejah, pomislekih in izzivih ter iščejo najboljše rešitve skupaj. Slednje pa vodi k večji učinkovitosti, kakovosti dela ter motivaciji zaposlenih.
Sodelovanje, vključenost in povečana motivacija
Agilni pristop močno spodbuja sodelovanje med različnimi oddelki in ekipami ter omogoča zaposlenim večjo avtonomijo in odgovornost pri odločanju. Zaposleni so spodbujeni k aktivni izmenjavi informacij, idej in znanja, kar ustvarja med njimi sinergijo. Sodelovanje med oddelki in ekipami krepi inovativnost, samostojnost, avtonomijo, učinkovitost ter zadovoljstvo zaposlenih. Ustvarja se okolje, kjer se spodbuja delo v timih, kar omogoča boljše izkoriščanje raznolikosti mnenj, znanj in izkušenj ter vodi do inovativnih rešitev in boljših rezultatov. Posledično pa prinaša občutek pripadnosti in timsko kulturo, kar vpliva na zadovoljstvo ter motivacijo zaposlenih. Z vključevanjem se počutijo bolj cenjene in so bolj angažirani ter se počutijo odgovorne za delovne procese, saj imajo vpliv na rezultate.
Agilne metode poudarjajo, da so zaposleni in stranke v centru agilnega delovanja. Ta perspektiva spodbuja oblikovanje praks, ki so osredotočene na človeka, preverjajo potrebe ljudi in pridobivajo neposredne povratne informacije.
Prilagodljivost, iterativnost in učinkovitost
Agilne organizacije si prizadevajo za prilagodljivost in inovativnost v vseh vidikih dela, tudi pri upravljanju s človeškimi viri. Slednje spodbuja ustvarjalno razmišljanje, hitro odzivanje na spremembe ter pridobivanje konkurenčne prednosti na trgu dela. Več interaktivnega in sodelovalnega dela spodbuja kulturo kontinuiranega povratnega informiranja. Sposobnost hitrega odzivanja na spremembe v poslovnem okolju je ključna prednost. Agilni pristop temelji na izvajanju projektov v krajših iteracijah, imenovanih sprints, kar omogoča hitrejše dosežke rezultatov. Agilnost namreč zahteva, da so vodje in ekipe na področju upravljanja s človeškimi viri bolj organizirani kot kadar koli prej. Pri tem pa agilnost ne pomeni, da ni več pravil in da lahko »počnemo, kar hočemo«.
