Glede na dogajanje po svetu je danes težko reči, da je uspeh organizacij odvisen le od poslovnih strategij, temveč v ospredje vse bolj prihaja psihofizična odpornost zaposlenih. Letošnja zmagovalka izbora Kadrovski up, Kaja Zajc, v svojem prelomnem delu dokazuje, da se ključ do agilnosti in dobrega počutja morda skriva tam, kjer ga kadrovski strokovnjaki redko iščejo – v kakovosti spanca in nevroznanosti regeneracije.

Magistrsko delo Kaje Zajc z naslovom Employee well-being and change readiness: an analysis of the influence of sleep, stress and work intensity predstavlja metodološko napredno raziskavo, ki osvetljuje povezave med delovno intenzivnostjo, regeneracijo zaposlenih in njihovo pripravljenostjo na organizacijske spremembe, je bila enotna strokovna komisija izbora Kadrovski up 2026. 

Posebno vrednost dela, za katerim stojita mentorja red. prof. dr. Miha Škerlavaj in red. prof. dr. Matej Černe, predstavlja longitudinalni raziskovalni pristop ter vključitev objektivnih podatkov o spanju, kar presega običajne metodološke pristope na področju kadrovskega managementa. Raziskava prinaša pomembne vpoglede v vlogo dobrobiti zaposlenih pri uspešnosti organizacijskih sprememb in ponuja dragocena izhodišča za razvoj trajnostnih pristopov k upravljanju delovnih obremenitev.

Metodološki preboj v HR raziskovanju

Naloga Kaje Zajc ne izstopa le zaradi aktualne tematike, temveč predvsem zaradi svoje znanstvene rigoroznosti, ki postavlja nove standarde v kadrovski stroki. Avtorica se ni zadovoljila s klasičnimi vprašalniki o subjektivnem počutju, temveč je v empirični del vključila metodo izkušenjskega vzorčenja in objektivne meritve z uporabo naprednih nosljivih naprav (Oura Ring).

V obdobju enega meseca je spremljala zaposlene v multinacionalnem farmacevtskem podjetju, kar ji je omogočilo vpogled v dejanske biometrične podatke – zlasti v REM in NREM fazah spanja. Takšen interdisciplinarni pristop, ki združuje organizacijsko vedenje, psihologijo in nevroznanost, je v slovenskem (in širšem regijskem) prostoru prava redkost in predstavlja tisti »nadpovprečni« preskok, ki ga sodobni HR potrebuje za prehod v dobo na podatkih utemeljenega odločanja.

»Kot doktorska študentka na področju zdravstvene ekonomike, magistrica poslovnih ved in diplomirana inženirka laboratorijske biomedicine svoje delo usmerjam v razumevanje kompleksnih sistemov, kjer je človek v središču, ter v povezovanje različnih znanj in perspektiv. To se odraža tudi v moji magistrski nalogi, v kateri sem preučevala vpliv intenzivnosti dela na dobro počutje zaposlenih, njihovo pripravljenost na spremembe ter vlogo spanja in zaznanega stresa. Verjamem, da sodobni izzivi zahtevajo multidisciplinaren pristop in celosten pogled, še posebej v hitro spreminjajočem se okolju, kjer je pripravljenost na spremembe ključna za uspeh,« pravi letošnji Kadrovski up. 

Spanec kot moderator: Zakaj intenzivnost dela ni vedno sovražnik?

Ena najbolj relevantnih ugotovitev raziskave, ki bo močno odjeknila v delovnih okoljih, je spoznanje o naravi stresa. Kaja Zajc ugotavlja, da visoka intenzivnost dela sama po sebi ni nujno destruktivna. Odločilno vlogo namreč igra to, kako zaposleni to intenzivnost doživlja – kot izziv (ki spodbuja rast) ali kot oviro (ki vodi v izgorelost).

Tukaj nastopi ključni element: spanec. Raziskava je pokazala, da je spanec, zlasti njegova REM faza (odgovorna za čustveno regulacijo in kognitivno fleksibilnost), tisti »čarobni« moderator, ki zaposlenim omogoča, da delovne zahteve interpretirajo kot izziv. Dobro naspan zaposleni je pripravljen na spremembe, je kognitivno prožen in čustveno stabilen. Nasprotno pa pomanjkanje spanca povzroči, da se tudi obvladljive naloge sprevržejo v nepremostljive ovire, kar neposredno spodkopava transformacijske napore podjetja.

Od teorije k praksi: Nova agenda za sodobne vodje

Delo Kaje Zajc jasno sporoča: vlaganje v dobro počutje zaposlenih ni več le del »mehkih« vsebin ali etična drža podjetja, temveč strateška naložba v dolgoročno konkurenčnost. Če podjetje od zaposlenih pričakuje digitalno transformacijo in nenehno prilagajanje trgu, mora aktivno upravljati s pogoji za njihovo regeneracijo.

Kaj to pomeni za sodobna delovna okolja?

• Konec kulture stalne dosegljivosti: Če digitalna orodja posegajo v čas za spanec, podjetje neposredno vpliva na kognitivni kapital svojih ljudi. Podjetja bi zato morala spodbujati konec kulture stalne dosegljivosti, četudi to pomeni »le« branje elektronske pošte v večernem času.
• Individualizacija dela: Isti stresor na različne ljudi (ali na isto osebo ob različni stopnji naspanosti) vpliva drugače. Fleksibilne oblike dela zato niso le ugodnost, temveč nujnost za uskladitev delovnega ritma z biološkimi potrebami posameznika. 
• Voditeljstvo z zgledom: Vodje, ki promovirajo »izgorelost« kot dokaz pripadnosti, postajajo tveganje za organizacijo. Prihodnost pripada vodjem, ki z lastnim uravnoteženim odnosom do dela krepijo kulturo psihološke varnosti in vitalnosti.

Smerokaz za prihodnost HR-ja

Kaja Zajc je z magistrsko nalogo dokazala, da je prihodnost kadrovskega menedžmenta v globljem razumevanju človeškega delovanja. Njen prispevek k stroki je jasen smerokaz: če želimo graditi agilne organizacije, moramo najprej poskrbeti za temelje – za spočite, zdrave in opolnomočene posameznike. Kadrovski up leta 2026 nam s tem delom ne daje le teoretičnih odgovorov, temveč konkretna orodja za gradnjo bolj humanih in hkrati bolj učinkovitih delovnih okolij.

Več v kategoriji HRM

Intervju

Sabina Lokar

(Intervju) Solastništvo: Ko zaposleni postanejo »notranji kupci« podjetja

Družba

Uredništvo HR&M

Dve tretjini vodstvenih delavcev vidita kadrovsko službo kot ključni dejavnik za uspeh podjetja

HRM

Uredništvo HR&M

Študija primera Pandora: S transformacijo zaposlovanja so ustvarili 200 milijonov evrov vrednosti

HRM

Špela Ognjanović

Digitalizacija: Zakaj tehnologija brez kompetenc ne prinaša rezultatov

Več člankov iz te kategorije