Splošno

Zunanji sodelavci: Zakaj freelancerji niso več le občasna pomoč

Čas branja 6 min

Digitalizacija, globalizacija in nove generacije zaposlenih so prinesle drugačne oblike sodelovanja med podjetji in strokovnjaki. Ena najpomembnejših sprememb je rast freelancerstva – samostojnega projektnega dela. Za kadrovske službe to pomeni tako nov izziv kot tudi pomembno priložnost za strateško upravljanje talentov.

Izvedeli boste:
Katere prednosti in izzive prinaša sodelovanje s freelancerji za podjetja.
Kako naj podjetja vključijo freelancerje v svojo strategijo delovanja.
Zakaj bo prihodnost kadrovskih modelov hibridna - in kako se nanjo pripraviti že danes.

Freelancerstvo je danes globalni pojav. Po podatkih različnih mednarodnih raziskav v ZDA že več kot tretjina aktivne delovne sile opravlja vsaj del dela v obliki samostojnega sodelovanja. Podoben trend se dogaja tudi v Evropi, kjer vedno več visoko usposobljenih strokovnjakov izbira projektno delo zaradi večje fleksibilnosti, avtonomije in možnosti izbire projektov. Klasični modeli zaposlovanja pogosto ne omogočajo dovolj hitrega odziva. V tem kontekstu freelancerji niso več zgolj občasna pomoč, temveč postajajo pomemben del sodobne kadrovske strategije.

Tudi v Sloveniji freelancerstvo ni več omejeno le na kreativne poklice ali IT sektor. Samostojni strokovnjaki danes delujejo na področjih marketinga, oblikovanja, razvoja programske opreme, prevajanja, izobraževanja, analitike in mnogih drugih dejavnosti. Zaradi tega postajajo freelancerji pomemben del sodobnega ekosistema talentov, ki ga kadrovske službe ne morejo več prezreti. Za »organizacije prihodnosti« bo zato odločilnega pomena prav sposobnost uravnoteženega upravljanja različnih oblik dela in znanj.

Freelancerji kot priložnost a hkrati tudi izziv za podjetja

Za podjetja je sodelovanje s freelancerji povezano s številnimi prednostmi. Ena največjih je fleksibilnost. Podjetje lahko za določen projekt hitro pridobi specifično znanje, ne da bi moralo zaposliti novega sodelavca. To je še posebej pomembno pri projektih, ki zahtevajo specializirane kompetence. 

Zelo pomembna je hitrost dostopa do talentov. Klasični zaposlitveni postopki lahko trajajo več mesecev, medtem ko lahko podjetje s pomočjo specializiranih portalov v nekaj dneh najde ustreznega strokovnjaka. Kadrovske službe lahko s tem bistveno skrajšajo čas zapolnitve kompetenčnih vrzeli. Naslednja prednost je širši nabor znanja. Freelancerji pogosto sodelujejo z več podjetji in na različnih projektih, kar pomeni, da prinašajo širše izkušnje in nove poglede. Za organizacije, ki želijo spodbujati inovacije, je to lahko izjemno dragoceno.

Freelancerji prinašajo sveže poglede in dobre prakse iz različnih industrij, kar je za inovacije neprecenljivo.

Prihranek je tudi pri stroških usposabljanja, plačah in bonusih, zavarovanjih, socialnih prispevkih, plačanih dopustih. Raziskava Upworka in Freelancers Union kaže, da podjetja prihranijo povprečno 20–30 % v primerjavi z redno zaposlenimi.

Kljub številnim prednostim pa sodelovanje s freelancerji prinaša tudi določene izzive. Eden ključnih je integracija zunanjih sodelavcev v obstoječe procese podjetja. Freelancerji običajno niso del organizacijske kulture in pogosto delajo na daljavo, kar lahko oteži komunikacijo in usklajevanje. So tudi manj pripadni podjetju. 

Drug izziv je zagotavljanje kakovosti. Ker freelancerji delujejo kot samostojni izvajalci, morajo podjetja posvetiti več pozornosti preverjanju referenc, portfeljev in njihovih preteklih projektov. Kadrovske službe imajo lahko pri tem ključno vlogo za oblikovanje standardov in procesov za izbor zunanjih strokovnjakov. 

Pomemben izziv je tudi pravni in organizacijski vidik sodelovanja. Pogodbe, intelektualna lastnina, varovanje podatkov in davčni vidiki zahtevajo jasno opredeljene dogovore. Dobro strukturiran odnos med podjetjem in freelancerjem je zato bistven za dolgoročno uspešno sodelovanje. Upravljanje projektov zahteva jasno definirane cilje, odgovornosti in komunikacijske kanale. 

Kako naj podjetja vključijo freelancerje v svojo strategijo delovanja

V tujini nekatera podjetja že razvijajo t. i. »freelance talent pools«, torej baze preverjenih samostojnih strokovnjakov, ki jih lahko kadrovske službe hitro vključijo v projekte. Tak pristop združuje fleksibilnost freelancerstva z večjo stabilnostjo in zaupanjem med podjetjem in zunanjimi sodelavci. 

Hibridni modeli omogočajo podjetjem, da hitreje zapolnijo kompetenčne vrzeli, ne da bi obremenila fiksne stroške dela.

Prav na tem področju lahko kadrovske službe ustvarijo pomembno dodano vrednost. Namesto da freelancerje obravnavajo kot občasne zunanje izvajalce, jih lahko vključijo v širšo strategijo upravljanja kadrov. V praksi to pomeni vzpostavljanje baz preverjenih freelancerjev, razvoj jasnih procesov sodelovanja in vzdrževanje dolgoročnih odnosov z najboljšimi strokovnjaki. Pomembno vlogo imajo lokalne platforme, ki podjetjem prihranijo veliko administrativnih zapletov in omogočijo lažje vzpostavljanje sodelovanja. 

Kadroviki lahko tako hitreje najdejo ustreznega strokovnjaka, hkrati pa ohranijo pregled nad procesom sodelovanja, saj kakovostna platforma omogoča transparentno povezovanje ponudbe in povpraševanja po znanju ter pomaga graditi most med organizacijami in samostojnimi strokovnjaki. 

Katere so glavne prednosti sodelovanja s freelancerji za podjetja?

  1. Fleksibilnost pri delu
    Podjetja lahko freelancerje najamejo za posamezne projekte ali specifične naloge, brez potrebe po dolgoročni zaposlitvi.
  2. Hiter dostop do specializiranega znanja
    Freelancerji pogosto ponujajo redke ali visoko specializirane kompetence, ki jih je težko najti med redno zaposlenimi.
  3. Nižji stroški
    Ker so običajno plačani po projektu ali uri, podjetja pogosto prihranijo približno 20–30 % v primerjavi z redno zaposlenimi, poleg tega pa ni stroškov za dopuste, prispevke, zavarovanja ali bonuse.
  4. Hitrejše zaposlovanje oziroma angažiranje
    Medtem ko lahko klasični zaposlitveni postopki trajajo več mesecev, lahko podjetje ustreznega freelancerja najde in vključi v projekt že v nekaj dneh.
  5. Širši nabor izkušenj in sveži pogledi
    Ker freelancerji sodelujejo z različnimi organizacijami in projekti, prinašajo nove ideje, dobre prakse in širše izkušnje.
  6. Lažje obvladovanje povečanega obsega dela
    Freelancerje lahko podjetja hitro vključijo, kadar morajo izpolniti kratke roke, obvladati začasno povečano delovno obremenitev ali pospešiti zaključek projektov.
  7. Manj administrativnih in kadrovskih obveznosti
    Podjetjem ni treba organizirati dolgoročnega usposabljanja ali upravljati celotnega zaposlitvenega cikla, kar razbremeni kadrovske službe.

Prihodnost kadrovskih modelov bo hibridna 

Podjetja, ki bodo znala učinkovito povezovati interne ekipe in zunanje strokovnjake, bodo bolj prilagodljiva, inovativna in konkurenčna. Za kadrovske službe to pomeni novo strateško vlogo. Odpirajo se  priložnosti za nove modele sodelovanja, kjer lahko freelancerji, podjetja in kadrovski oddelki skupaj ustvarjajo bolj fleksibilno in učinkovito prihodnost dela. Vloga HR se pri tem širi – iz upravljanja zaposlenih v upravljanje celotnega ekosistema talentov. 

Freelancerji tako niso nadomestilo zaposlenim, temveč strateška dopolnitev, ki ob premišljenem pristopu prinaša pomembno konkurenčno prednost. Vse več organizacij se odloča za kombiniran oziroma hibridni model delovne sile. Jedro ekipe sestavljajo redno zaposleni, ki skrbijo za strateške naloge in razvoj podjetja, medtem ko freelancerji dopolnjujejo ekipo pri specializiranih ali časovno omejenih projektih. Takšen pristop omogoča večjo prilagodljivost, boljši dostop do globalnih talentov ter učinkovitejše prilagajanje spremembam na trgu dela. 

Ključni izziv prihodnosti bo najti ravnovesje med fleksibilnostjo projektnega dela in zagotavljanjem ustrezne varnosti ter stabilnosti za posameznike v tradicionalnih oblikah zaposlitve.

Literatura in viri

  1. McKinsey & Company: Independent work: Choice, necessity, and the gig economy – https://www.mckinsey.com/featured-insights/employment-and-growth/independent-work-choice-necessity-and-the-gig-economy 
  2. Eurostat. Self-employment statistics in the European Union – https://www.ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=self-employment_statistics
  3. Harvard Business School – Managing the Future of Work Project (2021) - https://www.hbs.edu/managing-the-future-of-work
  4. The Institute of Leadership: The Gig Economy - https://www.leadership.global/insights/blog/the-gig-economy/      
  5. World finance: the gig Economy and its long term effects - https://www.worldfinance.com/strategy/the-long-term-effects-of-the-gig-economy   

Oznake:

Več v kategoriji Splošno

Več člankov iz te kategorije