Kazalnik priporočenosti delodajalca (eNPS) postaja priljubljeno orodje za merjenje zvestobe zaposlenih, vendar njegova enostavnost skriva pasti. Kako ga uporabiti premišljeno in kaj v resnici meri?

Slika je simbolična. Foto: Freepik

To je vprašanje, ki ga postavlja kazalnik eNPS (Employee Net Promoter Score), vse bolj razširjeno orodje v praksi upravljanja človeških virov. Metoda izhaja iz marketinškega koncepta NPS (Net Promoter Score), ki ga je leta 2003 razvil Fred Reichheld za merjenje zvestobe strank. Kasneje so podjetja začela enak pristop uporabljati tudi za zaposlene. Zamisel je preprosta: če so posamezniki pripravljeni priporočiti svojega delodajalca drugim, to najverjetneje pomeni, da so z njim zadovoljni in mu zaupajo.

Zaradi te domnevne povezave med pripravljenostjo za priporočilo in zvestobo zaposlenih je eNPS postal priročen indikator v številnih organizacijah. 

Vendar ob množični uporabi ostaja ključno vprašanje: kaj ta kazalnik dejansko meri? Kljub njegovi priljubljenosti obstaja izredno malo empiričnih raziskav, ki bi sistematično preučile njegove psihometrične značilnosti. Pričujoča raziskava je ena prvih v Sloveniji, ki se je tega vprašanja lotila temeljito in kvantitativno.

Kaj eNPS dejansko meri?