Konkurenčna klavzula in opredelitev posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja
Čas branja 10 minKonkurenčna klavzula varuje delodajalca pred dejanji nelojalne konkurence ter pred uporabo s strani nekdanjega delavca pri delodajalcu pridobljenih (posebnih) tehničnih, proizvodnih ali poslovnih znanj in poslovnih zvez. Delodajalec pri tem pogosto spregleda možnost opredelitve posebnih znanj in poslovne zveze ter konkurenčno ravnanje že v pogodbi o zaposlitvi. To omogočajo; Zakon o delovnih razmerjih,1 Obligacijski zakonik2 in sodna praksa.
Delodajalec pri sklepanju konkurenčne klavzule običajno izhaja iz določbe prvega odstavka 40. člena ZDR-1. S tem posledično ne opredeli posebnih znanj in poslovnih zvez, katerih nekdanji delavec po prenehanju delovnega razmerja ne sme izrabljati, oziroma ne opredeli (konkurenčnega) ravnanja, ki je nekdanjemu delavcu prepovedano. Delodajalec mora pri uveljavljanju kršitve konkurenčne klavzule dokazati obstoj posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja, kar je lahko težavno. Nadalje se presoja obstoj posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja opravi v vsakokratnem sodnem postopku posebej, kar lahko, v primeru pomanjkljivega dokazovanja, vodi v zavrnitev zahtevka delodajalca. Glede na sodno prakso skušajo delodajalci pogosto dokazati obstoj posebnih znanj in poslovnih zvez (tudi) s postavitvijo izvedencev ustrezne stroke, vendar izvedbi takega dokaza sodišča običajno niso naklonjena.3
Pogodbena opredelitev posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja ima lahko veliko prednosti, čeprav te na prvi pogled morda niso očitne.
Možnost pogodbene opredelitve posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja
Prvi odstavek 40. člena ZDR-1 pojma posebnih znanj in poslovnih zvez ter pojma konkurenčno ravnanje ne opredeljuje. Kadar ZDR-1 določenega vprašanja ne ureja, v 13. členu napotuje na uporabo splošnih pravil obligacijskega prava. Eno temeljnih načel obligacijskega prava je tudi načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, po katerem udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Navedeno se nanaša tudi na opredelitev pojma posebna znanja in poslovne zveze ter pojma konkurenčno ravnanje že v pogodbi o zaposlitvi, seveda ob upoštevanju prej navedenih omejitev ter načel in pravil delovnega prava.4 Možnost pogodbene opredelitve posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja dopušča tudi aktualna sodna praksa.5