KONKURENČNA KLAVZULA IN OPREDELITEV POSEBNIH ZNANJ IN POSLOVNIH ZVEZ TER KONKURENČNEGA RAVNANJA
Konkurenčna klavzula varuje delodajalca pred dejanji nelojalne konkurence ter pred uporabo s strani nekdanjega delavca pri delodajalcu pridobljenih (posebnih) tehničnih, proizvodnih ali poslovnih znanj in poslovnih zvez. Delodajalec pri tem pogosto spregleda možnost opredelitve posebnih znanj in poslovne zveze ter konkurenčno ravnanje že v pogodbi o zaposlitvi. To omogočajo; Zakon o delovnih razmerjih,1Obligacijski zakonik2 in sodna praksa.
Delodajalec pri sklepanju konkurenčne klavzule običajno izhaja iz določbe prvega odstavka 40. člena ZDR-1. S tem posledično ne opredeli posebnih znanj in poslovnih zvez, katerih nekdanji delavec po prenehanju delovnega razmerja ne sme izrabljati, oziroma ne opredeli (konkurenčnega) ravnanja, ki je nekdanjemu delavcu prepovedano. Delodajalec mora pri uveljavljanju kršitve konkurenčne klavzule dokazati obstoj posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja, kar je lahko težavno. Nadalje se presoja obstoj posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja opravi v vsakokratnem sodnem postopku posebej, kar lahko, v primeru pomanjkljivega dokazovanja, vodi v zavrnitev zahtevka delodajalca. Glede na sodno prakso skušajo delodajalci pogosto dokazati obstoj posebnih znanj in poslovnih zvez (tudi) s postavitvijo izvedencev ustrezne stroke, vendar izvedbi takega dokaza sodišča običajno niso naklonjena.3
Pogodbena opredelitev posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja ima lahko veliko prednosti, čeprav te na prvi pogled morda niso očitne.
Možnost pogodbene opredelitve posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja
Prvi odstavek 40. člena ZDR-1 pojma posebnih znanj in poslovnih zvez ter pojma konkurenčno ravnanje ne opredeljuje. Kadar ZDR-1 določenega vprašanja ne ureja, v 13. členu napotuje na uporabo splošnih pravil obligacijskega prava. Eno temeljnih načel obligacijskega prava je tudi načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, po katerem udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Navedeno se nanaša tudi na opredelitev pojma posebna znanja in poslovne zveze ter pojma konkurenčno ravnanje že v pogodbi o zaposlitvi, seveda ob upoštevanju prej navedenih omejitev ter načel in pravil delovnega prava.4 Možnost pogodbene opredelitve posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja dopušča tudi aktualna sodna praksa.5
Obseg opredelitve posebnih znanj in poslovnih zvez in konkurenčnega ravnanja
Delodajalec lahko najustrezneje presodi, katero znanje in poslovne zveze bi bilo primerno zaščititi s konkurenčno klavzulo, pri čemer mora biti pozoren, da ne bo poskušal zaščititi splošnih znanj in poslovnih zvez. Tako npr. ni mogoče opredeliti kot posebnega znanja določenih izobraževanj in usposabljanj. Tu gre zlasti za redna izobraževanja, potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog delavca.6 Nadalje ni mogoče zaščititi znanj in poslovnih zvez, ki bi jih delavec lahko pridobil pri katerem koli drugem delodajalcu, ki opravlja enako dejavnost kot delodajalec.7 V kolikor bi delodajalec skušal zaščititi splošna znanja in poslovne zveze, bi bila konkurenčna klavzula nična. Vrhovno sodišče RS je že nakazalo ločnico med splošnimi in posebnimi znanji ter poslovnimi zvezami. Proizvodna, tehnična in druga znanja ter usposobljenosti, ki jih bo delavec pri svojem delu oziroma v zvezi z delom pridobil, morajo imeti poseben pomen za delodajalčevo poslovanje, prav tako pa mora za njihovo zaščito obstajati delodajalčev poslovni interes. Vrhovno sodišče RS ob tem poudari, da teh omejitev ne gre razumeti kot tista znanja, ki bi predstavljala izum delodajalca (v smislu patenta) oziroma tako specifično znanje, ki ga pri drugem delodajalcu ne bi bilo mogoče pridobiti. Treba je namreč opraviti presojo celokupnega znanja, ki ga je delavec v času delovnega razmerja pridobil pri delodajalcu.8 Delodajalec lahko tudi najustrezneje presodi, katero ravnanje nekdanjega delavca je primerno opredeliti kot konkurenčno (nekdanjemu) delodajalcu. Pri tem mora delodajalec paziti, da konkurenčnega ravnanja ne določi na način, ki bi dejansko pomenil prepoved opravljanja dela nekdanjega delavca. S tem bi nekdanjega delavca lahko začasno odstranil s trga dela, kar presega namen varstva konkurenčne klavzule in bi bila taka omejitev (najmanj) ustavno sporna ter bi pomenila ničnost konkurenčne klavzule.
Prednosti pogodbene opredelitve posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja
Pogodbena opredelitev posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja ima lahko veliko prednosti, čeprav te na prvi pogled morda niso očitne. Prva prednost je nedvomno odpad dokazovanja obstoja posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja v sodnih postopkih. V kolikor delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi opredelita posebno znanje in poslovne zveze ter konkurenčno ravnanje, dokazovanje obstoja le teh ni potrebno. Pristojno sodišče bo v teh primerih zgolj presojalo, ali so bila pri nekdanjem delodajalcu pridobljena posebna znanja in poslovne zveze uporabljena oziroma ali je nekdanji delavec ravnalv nasprotju s prepovedjo konkurenčnega ravnanja. Prav tako se delodajalec izogne dokazovanju obstoja posebnih znanj in poslvonih zvez ter konkurenčnegaravnanja s postavitvijo izvedenca ustreznestroke. To namreč prinaša dodatne stroške. Ob tem obstaja tudi nevarnost, da izvedencev za določeno področje ni oziroma jih je zelo malo. Naslednja prednost, ki jo prinaša pogodbena opredelitev posebnih znanj in poslovnih zvez ter konkurenčnega ravnanja, je prilagodljivost delodajalcaglede določitve posebnih znanj in poslovnihzvez ter konkurenčnega ravnanja. Prilagodljivostse nanaša predvsem na opredelitev posebnih znanj in poslovnih zvez (vendar velja tudi za opredelitev konkurenčnega ravnanja). Delodajalec dolgoročno težko predvidi, katera znanja in poslovne zveze bodo v prihodnosti (še) potrebni zaščite s konkurenčno klavzulo. Delodajalec naj zato ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi kot posebna znanja in poslovne zveze opredeli (zgolj) tista, za katere je že ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi prepričan, da so zanj dolgoročno) ključnega pomena. Če bi delodajalec v času trajanja delovnega razmerja naknadno presodil, da je delavec pridobil znanje in poslovne zveze, ki so potrebni primerne zaščite, bi jih lahko ob soglasju delavca z aneksom k pogodbi o zaposlitvi s konkurenčno klavzulo ustrezno opredelil kot posebna. V kolikor bo delavec aneks tudi sklenil, bi se delodajalec razbremenil dokazovanja posebnosti naknadno pridobljenih znanj in poslovnih zvez. Seveda bi ob sklenitvi aneksa moral delodajalec delavcu ponuditi določeno protidajatev, pri čemer se kot najustreznejša možnost ponuja dvig odstotka nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Manjši dvig odstotka nadomestila se zdi primernejša rešitev kot izvedba dokaznega postopka v primeru sodnega spora, nedvomno pa bo s tako rešitvijo bolj zadovoljen tudi delavec. Če delavec ankesa ne bo sklenil, lahko delodajalec še vedno dokazuje pridobitev posebnih znanj in poslovnih zvez v sodnem postopku.